{"id":16556,"date":"2026-02-09T16:37:25","date_gmt":"2026-02-09T16:37:25","guid":{"rendered":"http:\/\/www.si-hr.eu\/2127\/?p=16556"},"modified":"2026-02-09T16:37:25","modified_gmt":"2026-02-09T16:37:25","slug":"studijski-obisk-foresist-dobre-prakse-obnove-kalov-travnikov-in-suhozidov-na-krasu-studijski-posjet-foresist-dobre-prakse-obnove-lokvi-travnjaka-i-suhozida-na-krasu","status":"publish","type":"post","link":"http:\/\/www.si-hr.eu\/2127\/sl\/2026\/02\/09\/studijski-obisk-foresist-dobre-prakse-obnove-kalov-travnikov-in-suhozidov-na-krasu-studijski-posjet-foresist-dobre-prakse-obnove-lokvi-travnjaka-i-suhozida-na-krasu\/","title":{"rendered":"\u0160tudijski obisk FoRESisT: dobre prakse obnove kalov, travnikov in suhozidov na Krasu \/ Studijski posjet FoRESisT: dobre prakse obnove lokvi, travnjaka i suhozida na Krasu"},"content":{"rendered":"

V okviru projekta FoRESisT <\/strong>smo se udele\u017eili \u0161tudijsko-izobra\u017eevalnega dne, posve\u010denega dobrim praksam pri ohranjanju okolja ter urejanju kmetijskih in gozdnih habitatov. Dan se je za\u010del v Promocijskem centru Parka \u0160kocjanske jame <\/strong>in se nadaljeval z ogledi na terenu. Ogledali smo si \u0160kocjanske jame, travi\u0161\u010da v Kazljah in prenovljene kale.<\/p>\n

Park \u0160kocjanske jame: UNESCO,NATURA 2000, naravovarstvo in sodelovanje z lokalno skupnostjo<\/strong><\/p>\n

\u0160kocjanski park je udele\u017eencem predstavil svoje delovanje, prizadevanja za \u010dim bolj naravno ohranjanje obmo\u010dja parka<\/strong>, pomen sodelovanja z lokalno skupnostjo<\/strong>, vpis v register svetovne dedi\u0161\u010dine pri organizaciji UNESCO<\/strong>, na\u010drtovanje in organizacijo upravljanja tako izjemnega prostora. Predstavitev je izvedel geograf in krasoslovec Borut Peric<\/strong>, vodja Strokovne slu\u017ebe Parka \u0160kocjanske jame<\/strong>.<\/p>\n

Trajnostna obnova kalov: zakaj je danes nujna nepropustna folija<\/strong><\/p>\n

Pri predstavitvi kalov je biologinja dr.<\/strong> Renata Rozman<\/strong> prikazala njihov pomen za biotsko raznolikost in trajnostni na\u010din obnove kalov z uporabo kav\u010dukove nepropustne folije<\/strong>. Ta je danes potrebna, saj se v kalih \u017eivina ve\u010d ne napaja<\/strong>. Ta je neko\u010d s teptanjem utrjevala glineno dno. Brez tega se pove\u010da nevarnost, da glina razpoka<\/strong>, kal pa za\u010dne hitreje pu\u0161\u010dati<\/strong>. Predstavila je tudi na\u010drte za obnovo novih kalov na obmo\u010dju, ki ga upravljajo \u0160kocjanske jame, v sodelovanju z ob\u010dinami in dru\u0161tvi. <\/strong>Le-ti bodo po obnovi prevzela skrb za kale<\/strong>.<\/p>\n

Travniki, suhozidi in prepre\u010devanje zara\u0161\u010danja<\/strong><\/p>\n

Biolog Borut Kokalj<\/strong> je predstavil projekt odstranjevanja zara\u0161\u010dajo\u010dih se gozdnih povr\u0161in<\/strong>, vzpostavljanja travnikov<\/strong> in obnove suhozidov<\/strong>. Obnovljene travnike prevzamejo lokalni kmetje<\/strong>, ki poleg pa\u0161e skrbijo tudi, da se travniki ne zarastejo<\/strong>. To je klju\u010dno za dolgoro\u010den uspeh ukrepov. Na terenu smo si ogledali travi\u0161\u010de v Kazljah, projekt Parka \u0160kocjanske jame<\/strong>.<\/p>\n

Pupki, ka\u010dji pastirji in mit o komarjih<\/strong><\/p>\n

Pri kalu smo opazovali male in velike pupke<\/strong>, katerih populacijo v parku redno nadzirajo<\/strong>. Ta se po obnovi povsod pove\u010dala<\/strong>. Posebej so opozorili na problem vnosa okrasnih rib v kale<\/strong>, saj te pojedo pupke in tudi li\u010dinke ka\u010djih pastirjev<\/strong>. Poudarili so \u0161e pomembno sporo\u010dilo: komarjev ob zdravem kalu ni<\/strong>, ker so njihove li\u010dinke hrana pupkom<\/strong>.
\nZanimivost dneva: velike pupke lo\u010dijo po vzorcu na trebu\u0161\u010dku<\/strong>, ki je pri vsakem unikaten kot \u010dlove\u0161ki prstni odtis<\/strong>. Pri prepoznavanju si pomagajo tudi z aplikacijo<\/strong>.<\/p>\n

\u0160kocjanske jame: mo\u010d vode v \u017eivo<\/strong><\/p>\n

Ogledali smo si tudi \u0160kocjanske jame<\/strong> ter izvedeli veliko o kra\u0161kih pojavih, nastanku in njihovi zgodovini. Po besedah g. Perica smo imeli posebno sre\u010do, saj smo videli mo\u010d vode ob pove\u010danem pretoku reke \u2013 pribli\u017eno 80 l\/s<\/strong>, medtem ko je obi\u010dajno 6 do 10 l\/s<\/strong>. \u0160kocjanske jame predstavljajo zibelko moderne speleologije, z za\u010detkom raziskovanja Jakoba Svetine, mojstra za vodnjake iz Trsta. Povod za prve raziskave je bilo pomanjkanje vode v Trstu.<\/p>\n

Prenovljen kal v Kobjeglavi: od mulja do 125 ton gline<\/strong><\/p>\n

Obiskali smo tudi prenovljen kal v Kobjeglavi<\/strong>, kjer je bila obnova v okviru projekta FoRESisT izvedena s pomo\u010djo znanja \u0160kocjanskih jam. Dr. Aleksander Marin\u0161ek iz Gozdarskega in\u0161tituta Slovenije<\/strong> je predstavil potek obnove: najprej so preselili prebivalce (pupke)<\/strong>, nato odstranili mulj<\/strong>, poglobili kal<\/strong>, dodali kav\u010dukovo folijo<\/strong> in kar 150 ton gline<\/strong>. Na koncu so v kal vrnili tudi izkopan mulj<\/strong>. Zdaj se bo kal obrasel po naravni poti in bo postal pomemben vir vode za okoli\u0161ke \u017eivali.<\/p>\n

Zaklju\u010dek dneva<\/strong><\/p>\n

Dan smo sklenili na turisti\u010dni kmetiji lokalnega ponudnika<\/strong>, kjer nas je pri\u010dakala odli\u010dna doma\u010da hrana. \u0160tudijsko-izobra\u017eevalni dan je bil zelo pou\u010den in zanimiv<\/strong> za vse udele\u017eence ter je jasno pokazal, kako pomembno je povezovanje znanja, terena in lokalnih skrbnikov za doseganje trajnih rezultatatov.<\/p>\n

Posebna zahvala<\/b> gre tudi organizatorjema \u0161tudijskega obiska doc. dr. Matja\u017eu Hladniku in dr. Alenki Baruca Arbeiter<\/b>, predstavnikoma partnerja projekta FoREisT, Fakultete za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije za odli\u010dno organizacijo in bogat ter pou\u010den program.<\/p>\n

U okviru projekta FoRESisT<\/b> sudjelovali smo na studijsko-edukativnom danu posve\u0107enom dobrim praksama o\u010duvanja okoli\u0161a te ure\u0111enja poljoprivrednih i \u0161umskih stani\u0161ta. Dan je zapo\u010deo u Promocijskom centru Parka \u0160kocjanske jame<\/b>, a nastavio se obilascima na terenu. Posjetili smo \u0160kocjanske jame, travnjake u Kazljama te obnovljene lokve.<\/p>\n

Park \u0160kocjanske jame: UNESCO, NATURA 2000, za\u0161tita prirode i suradnja s lokalnom zajednicom<\/strong><\/p>\n

Park \u0160kocjanske jame sudionicima je predstavio svoje djelovanje usmjereno na nastojanja za \u0161to prirodnije o\u010duvanje podru\u010dja parka<\/b>, va\u017enost suradnje s lokalnom zajednicom, upis u registar svjetske ba\u0161tine UNESCO-a<\/b> te planiranje i organizaciju upravljanja tako iznimnim prostorom. Prezentaciju je odr\u017eao geograf i krasolog Borut Peric<\/b>, voditelj Stru\u010dne slu\u017ebe Parka \u0160kocjanske jame<\/b>.<\/p>\n

Odr\u017eiva obnova lokvi: za\u0161to je danas nu\u017ena nepropusna folija<\/strong><\/p>\n

Tijekom predstavljanja lokvi biologinja dr. Renata Rozman<\/b> prikazala je njihov zna\u010daj za biolo\u0161ku raznolikost te odr\u017eiv na\u010din obnove lokvi primjenom gumene nepropusne folije<\/b>. Ona je danas potrebna jer se stoka vi\u0161e ne napaja <\/b>na lokvama. Nekada je stoka ga\u017eenjem u\u010dvr\u0161\u0107ivala glineno dno. Bez toga raste opasnost od pucanja gline<\/b>, prilikom \u010dega lokva po\u010dinje br\u017ee propu\u0161tati. Predstavila je i planove obnove novih lokvi na podru\u010dju kojim upravljaju \u0160kocjanske jame, u suradnji s op\u0107inama i udrugama<\/b>. Brigu o lokvama<\/b> \u0107e nakon obnove preuzeti lokalne zajednice.<\/p>\n

Travnjaci, suhozidi i sprje\u010davanje zarastanja<\/strong><\/p>\n

Biolog Borut Kokalj <\/b>predstavio je projekt Parka \u0160kocjanske jame, \u010diji je cilj uklanjanje zarastaju\u0107ih \u0161umskih povr\u0161ina, uspostave travnjaka<\/b> i obnove suhozida<\/b>. Obnovljene travnjake preuzimaju lokalni poljoprivrednici<\/b> koji, uz ispa\u0161u, brinu i da travnjaci ne zarastu<\/b>, \u0161to je klju\u010dno za dugoro\u010dan uspjeh takvog modela. Na terenu smo obi\u0161li primjer takvog travnjaka u Kazljama, projekta Parka \u0160kocjanske jame<\/b>.<\/p>\n

Vodenjaci, vretenaca i mit o komarcima<\/strong><\/p>\n

Kod lokve smo promatrali male i velike vodenjake<\/b> \u010diju populaciju u parku redovito prate<\/b>. Nakon obnove lokvi populacija se svugdje pove\u0107ala<\/b>. Posebno su upozorili na problem uno\u0161enja ukrasnih riba u lokve<\/b> jer one jedu vodenjake, kao i li\u010dinke vretenaca<\/b>. Istaknuli su i va\u017enu poruku: u zdravoj lokvi nema komaraca<\/b>, jer su njihove li\u010dinke hrana vodenjacima<\/b>.<\/p>\n

Zanimljivost dana: velike vodenjake razlikuju prema uzorku na trbuhu<\/b>, koji je kod svakog jedinstven poput ljudskog otiska prsta<\/b>. U prepoznavanju si poma\u017eu i aplikacijom<\/b>.<\/p>\n

\u0160kocjanske jame: snaga vode u\u017eivo<\/strong><\/p>\n

Obi\u0161li smo i \u0160kocjanske jame<\/b> te saznali mnogo o kr\u0161kim pojavama, njihovom nastanku i povijesti. Prema rije\u010dima g. Perica imali smo posebnu sre\u0107u jer smo vidjeli snagu vode pri pove\u0107anom protoku rijeke \u2013 oko 80 l\/s<\/b>, dok je uobi\u010dajeno 6 do 10 l\/s<\/b>. \u0160kocjanske jame predstavljaju kolijevku moderne speleologije, uz \u010dije po\u010detke istra\u017eivanja se ve\u017ee Jakob Svetine, majstora za bunare iz Trsta. Povod za prva istra\u017eivanja bio je nedostatak vode u Trstu.<\/p>\n

Obnovljena lokva u Kobjeglavi: od mulja do 125 tona gline<\/strong><\/p>\n

Posjetili smo i obnovljenu lokvu u Kobjeglavi<\/b>, \u010dija je obnova u okviru projekta FoRESisT provedena uz stru\u010dnu pomo\u0107 Javnog zavoda Park \u0160kocjanske jame. Dr. Aleksander Marin\u0161ek iz \u0160umarskog instituta Slovenije<\/b> predstavio je tijek obnove: najprije su preselili stanovnike lokve<\/b> (vodenjake), zatim uklonili mulj<\/b>, produbili lokvu<\/b>, postavili gumenu foliju<\/b> te dodali \u010dak 150 tona gline<\/b>. Na kraju su u lokvu vratili i iskopani mulj<\/b>. Lokva \u0107e se sada prirodno zarasti i postati va\u017ean izvor vode za okolne \u017eivotinje.<\/p>\n

Zaklju\u010dak dana<\/strong><\/p>\n

Dan smo zavr\u0161ili na turisti\u010dkom gospodarstvu lokalnog ponu\u0111a\u010da<\/b>, gdje nas je do\u010dekala izvrsna doma\u0107a hrana. Studijsko-edukativni dan bio je vrlo pou\u010dan i zanimljiv<\/b> za sve sudionike te je jasno pokazao koliko je va\u017eno povezivanje znanja, terenskog rada i lokalnih skrbnika za postizanje trajnih rezultata.<\/p>\n

Posebna zahvala<\/b> upu\u0107uje se i organizatorima studijskog posjeta doc. dr. Matja\u017eu Hladniku i dr. Alenki Baruca Arbeiter<\/b>, predstavnicima projektnog partnera FoRESisT, Fakulteta matematike, prirodnih znanosti i informacijskih tehnologija, na izvrsnoj organizaciji te bogatom i edukativnom programu.<\/p>\n<\/div><\/div>