{"id":21118,"date":"2026-06-15T11:58:28","date_gmt":"2026-06-15T11:58:28","guid":{"rendered":"http:\/\/www.si-hr.eu\/2127\/?p=21118"},"modified":"2026-06-15T11:58:28","modified_gmt":"2026-06-15T11:58:28","slug":"analiza-razkriva-kljucne-izzive-za-prihodnost-kraske-krajine-analiza-otkriva-kljucne-izazove-za-buducnost-krskog-krajolika","status":"publish","type":"post","link":"http:\/\/www.si-hr.eu\/2127\/sl\/2026\/06\/15\/analiza-razkriva-kljucne-izzive-za-prihodnost-kraske-krajine-analiza-otkriva-kljucne-izazove-za-buducnost-krskog-krajolika\/","title":{"rendered":"Analiza razkriva klju\u010dne izzive za prihodnost kra\u0161ke krajine \/ Analiza otkriva klju\u010dne izazove za budu\u0107nost kr\u0161kog krajolika"},"content":{"rendered":"

Primorsko-kra\u0161ko \u010dezmejno obmo\u010dje med Slovenijo in Hrva\u0161ko predstavlja enotno funkcionalno krajino, kjer gozdni, kmetijski in polnaravni ekosistemi delujejo kot medsebojno povezana celota. Analize, izvedene v okviru projekta FoRESisT, ka\u017eejo, da se to obmo\u010dje soo\u010da z vse ve\u010djimi pritiski, ki vplivajo na biotsko raznolikost, krajinsko pestrost in kakovost \u017eivljenja lokalnega prebivalstva.<\/p>\n

Krajina se spreminja<\/strong><\/p>\n

Eden najizrazitej\u0161ih procesov na obmo\u010dju Krasa, severozahodnega dela otoka Krka ter Opatije z zaledjem je zara\u0161\u010danje kmetijskih povr\u0161in. Opu\u0161\u010danje ko\u0161nje, pa\u0161e in drugih tradicionalnih oblik rabe prostora povzro\u010da zmanj\u0161evanje odprtih habitatov, izgubo travni\u0161kih vrst ter postopno homogenizacijo krajine.<\/p>\n

S tem izginjajo pomembni krajinski elementi, kot so travniki, pa\u0161niki, mejice, grmi\u0161\u010da, suhozidi in gozdni robovi, ki predstavljajo \u017eivljenjski prostor \u0161tevilnim rastlinskim in \u017eivalskim vrstam ter omogo\u010dajo njihovo medsebojno povezanost.<\/p>\n

Podnebne spremembe pove\u010dujejo tveganja<\/strong><\/p>\n

Analiza opozarja tudi na vse izrazitej\u0161e posledice podnebnih sprememb. Pogostej\u0161e in dalj\u0161e su\u0161e, vi\u0161je temperature ter pove\u010dana nevarnost gozdnih po\u017earov vplivajo na stabilnost gozdnih in kmetijskih ekosistemov. Posebej ranljiva so obmo\u010dja, kjer se zaradi zara\u0161\u010danja pove\u010duje koli\u010dina gorljive biomase in s tem tveganje za \u0161irjenje po\u017earov.<\/p>\n

Ker po\u017eari, su\u0161ni stres in migracije rastlinskih ter \u017eivalskih vrst ne poznajo dr\u017eavnih meja, so za u\u010dinkovito prilagajanje nujni usklajeni \u010dezmejni ukrepi.<\/p>\n

Ogro\u017eeni tudi lokalni genski viri<\/strong><\/p>\n

Pomemben del kulturne in naravne dedi\u0161\u010dine predstavljajo tradicionalni nasadi doma\u010dega kostanja ter drugi lokalni genski viri. Njihovo opu\u0161\u010danje ne pomeni le izgube zna\u010dilne krajinske podobe, temve\u010d tudi postopno izginjanje dragocenih lokalnih sort in znanj, ki so se oblikovala skozi generacije.<\/p>\n

Dodatni pritisk na ekosisteme predstavljajo invazivne tujerodne vrste in razli\u010dni patogeni, ki spreminjajo sestavo habitatov in zmanj\u0161ujejo odpornost naravnega okolja.<\/p>\n

Dobra novica: ljudje podpirajo ohranjanje narave<\/strong><\/p>\n

Kljub \u0161tevilnim izzivom raziskava med prebivalci na obeh straneh meje prina\u0161a spodbudne rezultate. Kar 97 odstotkov anketirancev podpira ohranjanje biotske raznolikosti. Ve\u010dina prebivalcev gozd dojema kot prostor sprostitve, zdravja, rekreacije in dobrega po\u010dutja, kar ka\u017ee na mo\u010dno povezanost ljudi z naravnim okoljem.<\/p>\n

Pot naprej<\/strong><\/p>\n

Ugotovitve projekta FoRESisT potrjujejo, da je za dolgoro\u010dno ohranjanje kra\u0161ke krajine potrebno aktivno upravljanje prostora, ohranjanje tradicionalnih praks, krepitev habitatne povezanosti ter skupno ukrepanje Slovenije in Hrva\u0161ke.<\/p>\n

Le s sodelovanjem lokalnih skupnosti, strokovnjakov, upravljavcev prostora in odlo\u010devalcev bo mogo\u010de ohraniti biotsko raznolikost, zmanj\u0161ati vplive podnebnih sprememb ter zagotoviti odporne in zdrave ekosisteme za prihodnje generacije.<\/p>\n

Primorsko-kr\u0161ko prekograni\u010dno podru\u010dje izme\u0111u Slovenije i Hrvatske predstavlja jedinstven funkcionalni krajolik, gdje \u0161umski, poljoprivredni i poluprirodni ekosustavi djeluju kao me\u0111usobno povezana cjelina. Analize provedene u okviru projekta FoRESisT pokazuju da se ovo podru\u010dje suo\u010dava sa sve ve\u0107im pritiscima koji utje\u010du na bioraznolikost, krajobraznu raznolikost i kvalitetu \u017eivota lokalnog stanovni\u0161tva.<\/p>\n

Krajobraz se mijenja<\/strong><\/p>\n

Jedan od najizra\u017eenijih procesa na podru\u010dju Krasa, sjeverozapadnog dijela otoka Krka i Opatije sa zale\u0111em je zarastanje poljoprivrednih povr\u0161ina. Napu\u0161tanje ko\u0161nje, ispa\u0161e i drugih tradicionalnih oblika kori\u0161tenja zemlji\u0161ta uzrokuje smanjenje otvorenih stani\u0161ta, gubitak travnja\u010dkih vrsta i postupnu homogenizaciju krajobraza.<\/p>\n

To dovodi do nestanka va\u017enih krajobraznih elemenata poput travnjaka, pa\u0161njaka, \u017eivica, grmlja, suhozida i \u0161umskih rubova, koji predstavljaju stani\u0161te brojnim biljnim i \u017eivotinjskim vrstama i omogu\u0107uju njihovu me\u0111usobnu povezanost.<\/p>\n

Klimatske promjene pove\u0107avaju rizike<\/strong><\/p>\n

Analiza tako\u0111er upozorava na sve izra\u017eenije posljedice klimatskih promjena. \u010ce\u0161\u0107e i dulje su\u0161e, vi\u0161e temperature i pove\u0107an rizik od \u0161umskih po\u017eara utje\u010du na stabilnost \u0161umskih i poljoprivrednih ekosustava. Posebno su ranjiva podru\u010dja u kojima se zbog zarastanja pove\u0107ava koli\u010dina zapaljive biomase, a time i rizik od \u0161irenja po\u017eara.<\/p>\n

Budu\u0107i da po\u017eari, su\u0161ni stres i migracije biljnih i \u017eivotinjskih vrsta ne poznaju dr\u017eavne granice, za u\u010dinkovitu prilagodbu nu\u017ene su uskla\u0111ene prekograni\u010dne mjere.<\/p>\n

Ugro\u017eeni su i lokalni genetski resursi<\/strong><\/p>\n

Tradicionalni nasadi pitomog kestena i drugi lokalni genetski resursi predstavljaju va\u017ean dio kulturne i prirodne ba\u0161tine. Njihovo napu\u0161tanje ne zna\u010di samo gubitak karakteristi\u010dnog izgleda krajobraza, ve\u0107 i postupni nestanak vrijednih lokalnih sorti i znanja koja su se oblikovala generacijama.<\/p>\n

Dodatni pritisak na ekosustave predstavljaju invazivne strane vrste i razni patogeni koji mijenjaju sastav stani\u0161ta i smanjuju otpornost prirodnog okoli\u0161a.<\/p>\n

Dobra vijest: ljudi podr\u017eavaju o\u010duvanje prirode<\/strong><\/p>\n

Unato\u010d brojnim izazovima, istra\u017eivanje me\u0111u stanovnicima s obje strane granice donosi ohrabruju\u0107e rezultate. \u010cak 97 posto ispitanika podr\u017eava o\u010duvanje bioraznolikosti. Ve\u0107ina stanovnika do\u017eivljava \u0161umu kao mjesto opu\u0161tanja, zdravlja, rekreacije i dobrobiti, \u0161to ukazuje na sna\u017enu povezanost ljudi s prirodnim okoli\u0161em.<\/p>\n

Put naprijed<\/strong><\/p>\n

Zaklju\u010dci projekta FoRESisT potvr\u0111uju da je za dugoro\u010dno o\u010duvanje kr\u0161kog krajolika potrebno aktivno upravljanje prostorom, o\u010duvanje tradicionalnih praksi, ja\u010danje povezanosti stani\u0161ta i zajedni\u010dko djelovanje Slovenije i Hrvatske.<\/p>\n

Samo \u0107e suradnjom lokalnih zajednica, stru\u010dnjaka, upravitelja prostora i donositelja odluka biti mogu\u0107e o\u010duvati biolo\u0161ku raznolikost, smanjiti utjecaje klimatskih promjena te osigurati otporne i zdrave ekosustave za budu\u0107e generacije.<\/p>\n<\/div><\/div>