\u010cmrlji tudi \u017eivijo v dru\u017einah, vendar so te precej manj\u0161e kot pri medonosnih \u010debelah in ne pre\u017eivijo zime. Dru\u017eino sestavljajo matica in delavke, na vrhuncu razvoja pa se izle\u017ee tudi nova generacija spolnih osebkov \u2013 mlade matice in samci. Kdaj se to zgodi, je odvisno od vrste. Pri nekaterih vrhunec nastopi \u017ee maja, pri drugih \u0161ele julija, avgusta ali celo septembra. Ko se izle\u017eejo novi spolni osebki stara matica preneha zalegati nova jaj\u010deca, kar po\u010dasi vodi v propad dru\u017eine.<\/p>\n
Prvi gnezdo zapustijo samci, ki se nikoli ve\u010d ne vrnejo. Ve\u010d tednov pre\u017eivijo na prostem, kjer si sami poi\u0161\u010dejo hrano in i\u0161\u010dejo matice za parjenje. Mlade matice so tisti osebki, ki bodo pre\u017eiveli zimo. Preden se podajo v prezimovanje si morajo narediti ma\u0161\u010dobne zaloge energije, ki jo pridobijo s prehranjevanjem na razli\u010dnih cvetovih. Med tem se tudi parijo. Ko naberejo dovolj\u0161no zalogo energije, se matice podajo v iskanje primernega mesta, kjer bodo prezimile.<\/p>\n
Matice za prezimovanje i\u0161\u010dejo osojna mesta z rahlo prstjo. Tam se zakopljejo nekaj centimetrov globoko in si uredijo majhno kamrico, kjer po\u010dakajo na pomlad.
\nSpomladi ob prvih dalj\u0161ih otoplitvah \u2013 obi\u010dajno marca- prezimljene matice o\u017eivijo. Najprej se nekaj dni hranijo na zgodnjih cveto\u010dih rastlinah, da si obnovijo energijo. Nato se odpravijo iskati primerno mesto za novo gnezdo.<\/p>\n
Da bi \u010dmrlji la\u017eje pre\u017eiveli zimo, jim lahko pomagamo s sejanjem medovitih rastlin in ohranjanjem cveto\u010dih travnikov in jim s tem zagotovimo dovolj hrane. Poleg tega jim pomagamo \u010de ohranjamo mejice, neurejene dele vrta in ne prekomerno ko\u0161ene travnike, saj jim s tem nudimo primerna mesta za gnezdenje.<\/p>\n<\/div><\/div>