{"id":15973,"date":"2025-11-27T14:12:26","date_gmt":"2025-11-27T14:12:26","guid":{"rendered":"http:\/\/www.si-hr.eu\/2127\/?p=15973"},"modified":"2025-11-27T14:12:26","modified_gmt":"2025-11-27T14:12:26","slug":"foresist-na-terenu-med-hrasti-kostanji-in-morjem-foresist-na-terenu-medu-hrastovima-kestenima-i-morem","status":"publish","type":"post","link":"http:\/\/www.si-hr.eu\/2127\/2025\/11\/27\/foresist-na-terenu-med-hrasti-kostanji-in-morjem-foresist-na-terenu-medu-hrastovima-kestenima-i-morem\/","title":{"rendered":"FoRESisT na terenu: med hrasti, kostanji in morjem \/ FoRESisT na terenu: me\u0111u hrastovima, kestenima i morem"},"content":{"rendered":"

\u0160tudijsko-izobra\u017eevalni dan projekta FoRESisT nas je popeljal na severozahodni del otoka Krka v ob\u010dino Malinska \u2013 Duba\u0161nica in v kostanjev gozd nad naseljem Dobre\u0107 pri Opatiji. V enem dnevu \u2013 od jutranjega odhoda iz Opatije do povratka v popoldanskih urah \u2013 smo si ogledali \u0161tiri lokacije: interpretacijski center DUBoak v Malinski, pilotno lokacijo drmuna na Krku in pilotno lokacijo kostanjevega gozda nad naseljem Dobre\u0107 pri Opatiji ter tradicionalno kmetijo OPG Rumac Ma\u0107uki.<\/p>\n

Na\u0161 cilj je bil preprost, a pomemben: na terenu videti, kako lahko znanje, raziskave in \u010dezmejno sodelovanje pomagajo ohraniti dragocene gozdne in kmetijske ekosisteme, ki so hkrati \u017eivljenjski prostor, vir hrane, lesa ter pomemben del lokalne kulture.<\/p>\n

DUBoak \u2013 kjer se sre\u010data hrast in morje<\/strong><\/p>\n

Na\u0161a prva postaja je bil Interpretacijski center pomorske dedi\u0161\u010dine DUBoak v Malinski. Center je posve\u010den zgodbi o hrastu in morju: razlaga, kako so neko\u010d iz bogatih hrastovih gozdov Duba\u0161nice vozili les v Benetke, iz njega gradili ladje in \u010dolne ter se z njim ogrevaili, hkrati pa z njim oblikovali identiteto celotne skupnosti.<\/p>\n

V centru so nam predstavili, kako projekt FoRESisT dodatno potrjuje poslanstvo DUBoaka. S skupnimi raziskavami smo potrdili, da hrastovi gozdovi in vodne oaze \u2013 kali \u2013 nimajo zgolj naravne vrednosti, ampak tudi mo\u010dno kulturno in zgodovinsko dimenzijo. Hrast tu ni le drevo, temve\u010d surovina za ladjedelni\u0161tvo, del vsakdanjega \u017eivljenja in simbol povezave med kopnim in morjem.<\/p>\n

Udele\u017eence \u0161tudijsko-izobra\u017eevalnega dne je pritegnila zgodba o posebnem na\u010dinu obrezovanja hrastov, pri katerem so drevesa oblikovali tako, da so kasneje iz njihovih vej in debel dobili najbolj\u0161i les za gradnjo \u010dolnov in ladij. Na terenu smo videli drmun. Drmun je posebna oblika gozdnega pa\u0161nika \u2013 odprt, zra\u010den gozd, kjer z vzdr\u017eevanjem in ob\u010dasno pa\u0161o nastane mozaik svetlih in sen\u010dnih povr\u0161in, ki koristijo \u0161tevilnim rastlinskim in \u017eivalskim vrstam. Videli smo tudi okoli 200 let star hrast, ki je \u017eivi spomenik ve\u010dstoletnega sobivanja \u010dloveka in gozda.<\/p>\n

Kostanjev gozd: zakaj je vzdr\u017eevan gozd bolj zdrav<\/strong><\/p>\n

Sledil je na\u0161 obisk pilotne lokacije kostanjevega gozda v Dobre\u0107u. Strokovnjaki Hrva\u0161kega gozdarskega in\u0161tituta so nam pokazali, kak\u0161na je razlika med zanemarjenim in urejenim kostanjevim gozdom. Redno \u010di\u0161\u010denje podrasti, odstranjevanje zasu\u0161enih vej in ob\u010dasno red\u010denje drevja:<\/p>\n

    \n
  • pove\u010da plodovitost kostanjev,<\/li>\n
  • zmanj\u0161a tveganje za po\u017eare in \u0161irjenje bolezni ter \u0161kodljivcev,<\/li>\n
  • olaj\u0161a spremljanje bolezni in \u0161kodljivcev,<\/li>\n
  • izbolj\u0161a dostop za lokalne prebivalce in obiskovalce.<\/li>\n<\/ul>\n

    Za nas ni bilo zanimivo le to, kaj<\/em> je treba narediti, temve\u010d predvsem zakaj<\/em>: kostanjev gozd ni samo prostor za zbiranje kostanja jeseni, ampak pomemben habitat za \u0161tevilne vrste, vir prehrane za ljudi, \u010debele in divjad ter del identitete celotnega obmo\u010dja.<\/p>\n

    Biolo\u0161ki zavezniki kostanjev: osica Torymus sinensis<\/em> in gliva Cryphonectria parasitica<\/em><\/strong><\/p>\n

    Poseben del dneva smo namenili predstavitvi biolo\u0161kega varstva dveh najve\u010djih gro\u017eenj kostanju: kostanjeve osice in kostanjevega raka.<\/p>\n

      \n
    1. Zatiranje kostanjeve osice<\/strong><\/li>\n<\/ol>\n

      Kostanjeva \u0161i\u0161karica (Dryocosmus kuriphilus<\/em>) je drobna osica, ki na poganjkih in listih kostanja tvori zna\u010dilne \u0161i\u0161ke in mo\u010dno zmanj\u0161a pridelek plodov.<\/p>\n

      Na pilotnem obmo\u010dju so nam predstavili biolo\u0161ko zatiranje tega \u0161kodljivca s pomo\u010djo parazitske osice Torymus sinensis<\/strong>. Ta osica svoja jaj\u010deca odlo\u017ei v \u0161i\u0161ke; njene li\u010dinke se hranijo na li\u010dinkah \u0161kodljive osice, ki zaradi tega propadejo. V nekaj letih se lahko populacija \u0161kodljivca ob\u010dutno zmanj\u0161a, brez uporabe pesticidov in z minimalnim vplivom na okolje.<\/p>\n

        \n
      1. Zatiranje kostanjevega raka z \u201cne\u0161kodljivimi\u201d glivami<\/strong><\/li>\n<\/ol>\n

        Druga velika gro\u017enja, ki smo jo bolje spoznali na terenu, je kostanjev rak<\/strong>, bolezen, ki jo povzro\u010da gliva kostnjevega raka (Cryphonectria parasitica<\/em>)<\/strong>. Gliva napade skorjo drevesa, ta porde\u010di, razpoka in pod njo se razvije zna\u010dilno oran\u017eno podgobje. Pri mladih drevesih se \u017eile, po katerih te\u010deta voda in hrana, hitro prekinejo in drevo se posu\u0161i.<\/p>\n

        V gozdu pri Dobre\u0107u so nam predstavili zanimivo metodo biolo\u0161kega zatiranja:<\/p>\n

          \n
        • v laboratoriju pripravijo pasto iz istih gliv (Cryphonectria parasitica<\/em>),<\/li>\n
        • izberejo hipovirulentne seve, torej take, ki so oku\u017eeni z virusom (npr. Cryphonectria hypovirus 1<\/em>), zaradi \u010desar so za drevo ne\u0161kodljivi,<\/li>\n
        • pasto nanesejo na obolela mesta na drevesu,<\/li>\n
        • \u201cne\u0161kodljive\u201d glive z virusom postopoma izrinejo agresivne, rakotvorne seve in omejijo bolezen.<\/li>\n<\/ul>\n

          Enostavno povedano, drevo oku\u017eimo z \u201cprijazno\u201d razli\u010dico iste glive, ki agresivnej\u0161i \u201csestri\u201d vzame \u017eivljenjski prostor.<\/p>\n

          Zaklju\u010dek na kmetiji OPG Rumac Ma\u0107uki<\/strong><\/p>\n

          \u0160tudijski dan smo zaklju\u010dili na tradicionalnem kmetijskem gospodarstvu OPG Rumac Ma\u0107uki<\/strong> na pode\u017eelju Mestne ob\u010dine Opatija.<\/p>\n

          Gostiteljica Patricia Sandalj Rumac nam je predstavila zgodbo kmetije, svoje raziskovalno \u0161tudijsko delo in trenutek, ko je na terenu med prvimi opazila pojav kostanjeve osice. Tako smo neposredno s terena sli\u0161ali, kako se znanstvene ugotovitve prepletajo z izku\u0161njami ljudi, ki z gozdom in kostanjem \u017eivijo vsak dan \u2013 pri pridelavi, predelavi in turisti\u010dni ponudbi.<\/p>\n

          Pokazala nam je tudi tradicionalni na\u010din pletenja ko\u0161ar, ki jih se danes uporabljajo pri nabiranju kostanja in drugih gozdnih ter vrtnih dobrot. Ob sklepnem dru\u017eenju smo imeli dovolj \u010dasa za pogovor, izmenjavo izku\u0161enj in razmi\u0161ljanje, kako rezultate projekta prenesti v vsakdanje delo \u2013 od gozdarstva in kmetijstva do turizma in lokalnih skupnosti.<\/p>\n

          Naslednji \u0161tudijsko-izobra\u017eevalni dan bo potekal februarja na obmo\u010dju \u0160kocjanskih jam.<\/p>\n

          Kdo smo in kdo stoji za FoRESisT?<\/strong><\/p>\n

          V projektu FoRESisT \u2013 Ohranjanje in vrednotenje gozdnih in kmetijskih ekosistemov v \u010dezmejnem obmo\u010dju<\/em> \u2013 sodelujemo partnerji iz Slovenije in Hrva\u0161ke v okviru programa Interreg Slovenija\u2013Hrva\u0161ka 2021\u20132027.<\/p>\n

          Vodilni partner:<\/strong><\/p>\n

            \n
          • Grad Opatija<\/li>\n<\/ul>\n

            Projektni partnerji:<\/strong><\/p>\n

              \n
            • Komunalno dru\u0161tvo Duba\u0161nica d.o.o.<\/li>\n
            • Hrvatski \u0161umarski institut<\/li>\n
            • Gozdarski in\u0161titut Slovenije<\/li>\n
            • Univerza na Primorskem \u2013 Fakulteta za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije (UP FAMNIT)<\/li>\n
            • Nativa, In\u0161titut za trajnostno rast<\/li>\n<\/ul>\n

              Skupaj razvijamo ukrepe in pilotne re\u0161itve, s katerimi \u017eelimo izbolj\u0161ati stanje gozdnih in kmetijskih ekosistemov na obmo\u010dju Dobre\u0107a (ob\u010dina Opatija), otoka Krka in Krasa, okrepiti biolo\u0161ko raznovrstnost ter pokazati, da je prihodnost teh krajev tesno povezana z odgovornim odnosom do narave \u2013 pa naj govorimo o hrastovih gozdovih, kostanjevih nasadih ali o morju, ki vse to povezuje.<\/p>\n<\/p>\n<\/p>\n

              Studijsko-edukativni dan projekta FoRESisT odveo nas je na sjeverozapadni dio otoka Krka, u op\u0107ini Malinska – Duba\u0161nica, te u kestenovu \u0161umu iznad naselja Dobre\u0107 kod Opatije. U jednom danu \u2013 od jutarnjeg polaska iz Opatije do povratka u popodnevnim satima \u2013 obi\u0161li smo \u010detiri lokacije: interpretacijski centar DUBoak u Malinskoj, pilotnu lokaciju kr\u010dkog drmuna, pilotnu lokaciju kestenove \u0161ume iznad naselja Dobre\u0107 te tradicionalno gospodarstvo OPG Rumac Ma\u0107uki.<\/p>\n

              Na\u0161 je cilj bio jednostavan, ali va\u017ean: na terenu vidjeti kako znanje, istra\u017eivanja i prekograni\u010dna suradnja mogu pomo\u0107i u o\u010duvanju vrijednih \u0161umskih i poljoprivrednih ekosustava, koji su istodobno \u017eivotni prostor, izvor hrane i drva te va\u017ean dio lokalne kulture.<\/p>\n

              DUBoak \u2013 gdje se susre\u0107u hrast i more<\/strong><\/p>\n

              Na\u0161a prva postaja bio je Interpretacijski centar pomorske ba\u0161tine DUBoak u Malinskoj. Centar je posve\u0107en pri\u010di o hrastu i moru: obja\u0161njava kako se nekada iz bogatih hrastovih \u0161uma Duba\u0161nice vozilo drvo u Veneciju, od njega gradili brodovi i \u010damci, grijalo se doma\u0107instva te oblikovao identitet cijele zajednice.<\/p>\n

              U centru su nam predstavili na koji na\u010din projekt FoRESisT dodatno potvr\u0111uje poslanje DUBoaka. Zajedni\u010dkim istra\u017eivanjima potvrdili smo da hrastove \u0161ume i vodene oaze \u2013 lokve (kali) \u2013 nemaju samo prirodnu vrijednost, nego i sna\u017enu kulturnu i povijesnu dimenziju. Hrast ovdje nije samo drvo, ve\u0107 sirovina za brodogradnju, dio svakodnevice i simbol povezanosti kopna i mora.<\/p>\n

              Sudionike studijsko-edukativnog dana zainteresirala je pri\u010da o posebnom na\u010dinu orezivanja hrastova, pri kojem su stabla oblikovali tako da se kasnije iz njihovih grana i debla dobije najkvalitetnije drvo za gradnju \u010damaca i brodova. Na terenu smo vidjeli kr\u010dki drmun<\/em>. Drmun je poseban oblik \u0161umskog pa\u0161njaka \u2013 otvorena, prozra\u010dna \u0161uma u kojoj odr\u017eavanje i povremena ispa\u0161a stvaraju mozaik svijetlih i sjenovitih povr\u0161ina korisnih mnogim biljnim i \u017eivotinjskim vrstama. Vidjeli smo i oko 200 godina star hrast, \u017eivi spomenik vi\u0161estoljetnog su\u017eivota \u010dovjeka i \u0161ume.<\/p>\n

              Kestenova \u0161uma: za\u0161to je odr\u017eavana \u0161uma zdravija<\/strong><\/p>\n

              Slijedio je na\u0161 posjet pilotnoj lokaciji kestenove \u0161ume u Dobre\u0107u. Stru\u010dnjaci Hrvatskog \u0161umarskog instituta pokazali su nam razliku izme\u0111u zapu\u0161tene i ure\u0111ene kestenove \u0161ume. Redovito \u010di\u0161\u0107enje podrasta, uklanjanje osu\u0161enih grana te povremeno prorje\u0111ivanje stabala:<\/p>\n

                \n
              • pove\u0107ava plodnost kestena,<\/li>\n
              • smanjuje rizik od po\u017eara te \u0161irenja bolesti i \u0161tetnika,<\/li>\n
              • olak\u0161ava pra\u0107enje bolesti i \u0161tetnika,<\/li>\n
              • pobolj\u0161ava pristup lokalnom stanovni\u0161tvu i posjetiteljima.<\/li>\n<\/ul>\n

                Za nas nije bilo zanimljivo samo \u0161to je potrebno u\u010diniti, nego i za\u0161to: kestenova \u0161uma nije samo prostor za jesensko branje kestena, nego va\u017ean habitat za brojne vrste, izvor hrane za ljude, p\u010dele i divlja\u010d te dio identiteta \u010ditavog podru\u010dja.<\/p>\n

                Biolo\u0161ki saveznici kestena: osica Torymus sinensis<\/em> i gljiva Cryphonectria parasitica<\/em><\/strong><\/p>\n

                Poseban dio dana bio je posve\u0107en prikazu biolo\u0161ke za\u0161tite od dviju najve\u0107ih prijetnji kestenu: kestenove ose \u0161i\u0161karice i kestenova raka.<\/p>\n

                  \n
                1. Suzbijanje kestenove ose<\/strong><\/li>\n<\/ol>\n

                  Kestenova \u0161i\u0161karica (Dryocosmus kuriphilus<\/em>) je sitna osica koja na izbojcima i listovima kestena stvara karakteristi\u010dne \u0161i\u0161ke i znatno smanjuje urod plodova.<\/p>\n

                  Na pilotnom podru\u010dju predstavili su nam biolo\u0161ko suzbijanje ovog \u0161tetnika pomo\u0107u parazitske osice Torymus sinensis<\/em>. Ona pola\u017ee jaja u \u0161i\u0161ke; njezine se li\u010dinke hrane li\u010dinkama \u0161tetne ose, koja zbog toga ugiba. U nekoliko godina populacija \u0161tetnika mo\u017ee se znatno smanjiti, bez pesticida i uz minimalan utjecaj na okoli\u0161.<\/p>\n

                    \n
                  1. Suzbijanje kestenova raka \u201cne\u0161kodljivim\u201d gljivama<\/strong><\/li>\n<\/ol>\n

                    Druga velika prijetnja s kojom smo se upoznali na terenu je kestenov rak, bolest koju uzrokuje gljiva Cryphonectria parasitica<\/em>. Gljiva napada koru stabla, koja pocrveni, ispuca, a ispod nje se razvija karakteristi\u010dan naran\u010dasti sloj. Kod mladih stabala brzo se prekidaju \u017eile koje provode vodu i hranjive tvari pa se stablo su\u0161i.<\/p>\n

                    Istra\u017eiva\u010di su nam predstavili zanimljivu metodu biolo\u0161kog suzbijanja:<\/p>\n

                      \n
                    • u laboratoriju pripreme pastu od iste gljive (Cryphonectria parasitica<\/em>),<\/li>\n
                    • odaberu hipovirulentne sojeve, tj. one koji su zara\u017eeni virusom (npr. Cryphonectria hypovirus 1<\/em>) pa stablu ne \u0161tete,<\/li>\n
                    • pastu nanesu na zara\u017eena mjesta na stablu,<\/li>\n
                    • \u201cne\u0161kodljive\u201d gljive s virusom postupno istiskuju agresivne, patogene sojeve i ograni\u010davaju bolest.<\/li>\n<\/ul>\n

                      Pojednostavljeno: stablo se \u201czarazi\u201d prijateljskom varijantom iste gljive, koja agresivnoj \u201csestri\u201d oduzima prostor.<\/p>\n

                      Zaklju\u010dak na gospodarstvu OPG Rumac Ma\u0107uki<\/strong><\/p>\n

                      Studijski dan zavr\u0161ili smo na tradicionalnom poljoprivrednom gospodarstvu OPG Rumac Ma\u0107uki u ruralnom dijelu Grada Opatije.<\/p>\n

                      Doma\u0107ica Patricia Sandalj Rumac predstavila nam je pri\u010du obiteljskog gospodarstva, svoj istra\u017eiva\u010dko-studijski rad te trenutak kada je na terenu me\u0111u prvima uo\u010dila pojavu kestenove ose. Tako smo izravno s terena \u010duli kako se znanstveni nalazi isprepli\u0107u s iskustvima ljudi koji svakodnevno \u017eive s \u0161umom i kestenom \u2013 u proizvodnji, preradi i turisti\u010dkoj ponudi.<\/p>\n

                      Pokazala nam je i tradicionalni na\u010din pletenja ko\u0161ara koje se i danas koriste pri skupljanju kestena i drugih \u0161umskih i vrtnih plodova. Tijekom zavr\u0161nog dru\u017eenja imali smo dovoljno vremena za razgovor, razmjenu iskustava i promi\u0161ljanje o tome kako rezultate projekta prenijeti u svakodnevni rad \u2013 od \u0161umarstva i poljoprivrede do turizma i lokalnih zajednica.<\/p>\n

                      Sljede\u0107i studijsko-edukativni dan odr\u017eat \u0107e se u velja\u010di na podru\u010dju \u0160kocjanskih jama.<\/p>\n

                      Tko smo i tko stoji iza FoRESisT-a?<\/strong><\/p>\n

                      U projektu FoRESisT \u2013 O\u010duvanje i vrednovanje \u0161umskih i poljoprivrednih ekosustava na prekograni\u010dnom podru\u010dju<\/strong> \u2013 sudjelujemo partneri iz Slovenije i Hrvatske u okviru programa Interreg Slovenija\u2013Hrvatska 2021.\u20132027.<\/p>\n

                      Vode\u0107i partner:<\/strong><\/p>\n

                        \n
                      • Grad Opatija<\/li>\n<\/ul>\n

                        Projektni partneri:<\/strong><\/p>\n

                          \n
                        • Komunalno dru\u0161tvo Duba\u0161nica d.o.o.<\/li>\n
                        • Hrvatski \u0161umarski institut<\/li>\n
                        • Gozdarski in\u0161titut Slovenije<\/li>\n
                        • Sveu\u010dili\u0161te na Primorskem \u2013 Fakultet za matematiku, prirodne znanosti i informacijske tehnologije (UP FAMNIT)<\/li>\n
                        • Nativa, Institut za odr\u017eivi rast<\/li>\n<\/ul>\n

                          Zajedno razvijamo mjere i pilotna rje\u0161enja kojima \u017eelimo pobolj\u0161ati stanje \u0161umskih i poljoprivrednih ekosustava na podru\u010dju Dobre\u0107a (Grad Opatija), otoka Krka i Krasa, oja\u010dati biolo\u0161ku raznolikost te pokazati da je budu\u0107nost ovih krajeva usko povezana s odgovornim odnosom prema prirodi \u2013 bilo da govorimo o hrastovim \u0161umama, kestenovim nasadima ili o moru koje sve to povezuje.<\/p><\/p>\n<\/div><\/div>