{"id":23048,"date":"2026-08-31T16:53:37","date_gmt":"2026-08-31T16:53:37","guid":{"rendered":"http:\/\/www.si-hr.eu\/2127\/?p=23048"},"modified":"2026-09-01T17:12:18","modified_gmt":"2026-09-01T17:12:18","slug":"krajina-ki-jo-ustvarjamo-skupaj-zgodba-o-krasu-krku-in-kostanjih-nad-opatijo-krajolik-koji-zajedno-stvaramo-prica-o-krasu-krku-i-kestenima-iznad-opatije","status":"publish","type":"post","link":"http:\/\/www.si-hr.eu\/2127\/2026\/08\/31\/krajina-ki-jo-ustvarjamo-skupaj-zgodba-o-krasu-krku-in-kostanjih-nad-opatijo-krajolik-koji-zajedno-stvaramo-prica-o-krasu-krku-i-kestenima-iznad-opatije\/","title":{"rendered":"Krajina, ki jo ustvarjamo skupaj: zgodba o Krasu, Krku in kostanjih nad Opatijo \/ Krajolik koji zajedno stvaramo: pri\u010da o Krasu, Krku i kestenima iznad Opatije"},"content":{"rendered":"

Kaj povezuje kal na Krasu, star kostanj nad Opatijo in hrastov gozd na Krku? Vsi trije \u017eivijo uspevajo bolje, \u010de zanje skrbi \u010dlove\u0161ka roka. V projektu FoRESisT smo dve leti in pol iskali odgovore in preizku\u0161ali re\u0161itve. Zdaj k tej nalogi vabimo tudi vas. Na kratko jo povzemamo tukaj, celoto pa najdete v bro\u0161uri projekta.<\/em><\/p>\n

Morda vas bo presenetilo. Na tem ko\u0161\u010dku sveta med Krasom in Kvarnerjem ve\u010d gozda ne pomeni ve\u010d narave. V tem paradoksu se skriva upanje. Ko razumemo vzrok, poznamo tudi re\u0161itev. In pri njej lahko sodeluje vsak.<\/p>\n

Krajino smo ustvarili skupaj z naravo<\/h2>\n

Travniki z orhidejami, suhi zidovi, kali in kostanjevi nasadi niso nastali sami. Oblikovale so jih generacije. Ljudje so kosili, pasli, obdelovali zemljo in negovali drevesa. Prav zato je pokrajina tako pestra in prepoznavna. Ko te navade opustimo, jo prekrije enoli\u010den gozd. Z njim izginejo vrste, ki so tu domovale, in raste nevarnost velikih po\u017earov. Zara\u0161\u010danje, su\u0161e, izguba starih znanj in tujerodne vrste se med seboj krepijo. Verjamemo, da je ta krog mogo\u010de obrniti. Prav to smo v projektu FoRESisT preizkusili na terenu.<\/p>\n

Tri obmo\u010dja, ena zgodba<\/h2>\n

Delali smo na treh obmo\u010djih, ki jih boste morda prepoznali. Na slovenskem Krasu<\/strong>, v ob\u010dini Komen, se prepletajo gozdovi, travniki, vinogradi, suhi zidovi in kali. Z opu\u0161\u010danjem kmetijstva se krajina zara\u0161\u010da. Gozd danes pokriva \u017ee ve\u010d kot 60 odstotkov povr\u0161ine. Kras hkrati sodi med po\u017earno najbolj ogro\u017eena obmo\u010dja v dr\u017eavi.<\/p>\n

V Dobre\u0107u<\/strong> nad Opatijo, na pobo\u010djih U\u010dke, prevladujejo kostanjevi gozdovi. Kostanj tu ni le drevo. Stoletja daje ljudem hrano, les in zaslu\u017eek. Doma\u010da sorta Lovranski maron je del identitete kraja. Danes ta drevesa slabijo, saj jih pestijo bolezni, \u0161kodljivci in zara\u0161\u010danje.<\/p>\n

Na severozahodu otoka Krka<\/strong>, v ob\u010dini Malinska-Duba\u0161nica, so srce pokrajine drmuni. To so stari hrastovi gozdni pa\u0161niki. Ob njih le\u017eijo kali, ki so neko\u010d napajali \u017eivino, danes pa dajejo dom dvo\u017eivkam, plazilcem in pticam. Z opu\u0161\u010danjem \u017eivinoreje se tudi ti hitro spreminjajo.<\/p>\n

Kaj smo ugotovili<\/h2>\n

Da bi vedeli, kje smo, smo med letoma 2024 in 2025 od\u0161li na teren. Popisali smo rastline in habitate, spremljali divjad, merili su\u0161o in preu\u010dili gensko pestrost dreves. Slika, ki se je izrisala, je dvojna. Po eni strani nas je narava razveselila. Na Krasu smo na\u0161teli 143 vrst vi\u0161jih rastlin in 21 habitatnih tipov. Na travnikih Krka smo popisali strogo za\u0161\u010ditene orhideje. V genih doma\u010dega marona z Dobre\u0107a pa smo odkrili dragocen vir za prihodnost.<\/p>\n

Po drugi strani nas nekateri znaki opozarjajo. Na Krasu je odvzem srnjadi v enajstih letih padel z 275 na vsega sedem osebkov. Na Krku tujerodna ribica gambuzija ogro\u017ea doma\u010de dvo\u017eivke, ponekod je redki mali pupek \u017ee izginil. Kostanje na Dobre\u0107u in Krasu slabita rak in \u0161i\u0161karica.<\/p>\n

Pri delu smo si pomagali s sodobno tehnologijo. Ob kalih smo namestili fotopasti. Pono\u010di so ujele pravo procesijo obiskovalcev: jelenjad, srnjad, divjega pra\u0161i\u010da, lisico in celo \u0161akala. Zdravje kostanjevih kro\u0161enj smo prvi\u010d sistemati\u010dno pregledali z droni z multispektralnimi senzorji, ki v nekaj preletih ocenijo stanje gozda.<\/p>\n

Zaskrbljujo\u010d je tudi splet su\u0161e in ognja. Ob\u010dina Komen je v najvi\u0161jem, petem razredu po\u017earne ogro\u017eenosti v Sloveniji. Leta 2022 je tam ogenj uni\u010dil 3707 hektarjev. Meritve vlage v tleh ka\u017eejo, da sta Kras in Krk bolj na udaru kot Dobre\u0107. Po najbolj \u010drnem scenariju bo rastno sezono do konca stoletja zaznamovalo pribli\u017eno 21 su\u0161nih dni ve\u010d kot danes.<\/p>\n

Med vsemi izsledki nas je najbolj razveselil tale. Ohranjanje narave podpira kar 97 odstotkov vpra\u0161anih. Enaindevetdeset odstotkov ljudi do\u017eivlja gozd kot prostor sprostitve, radosti in miru. Skrb za pokrajino torej ni tuja naloga strokovnjakov. Je nekaj, kar ve\u010dina \u017ee \u010duti kot svoje.<\/p>\n

Tradicija kot re\u0161itev, ki jo je mogo\u010de prijeti v roke<\/h2>\n

In tu se za\u010dne obetavnej\u0161i del zgodbe. Kar je pokrajino izoblikovalo, jo zna tudi ohraniti pri \u017eivljenju. Da to niso le besede, smo na vsakem obmo\u010dju izvedli konkreten ukrep.<\/p>\n

Na Krasu smo v Kobjeglavi obnovili kal. Ker so v njem prezimovale dvo\u017eivke, smo jih pred deli previdno prestavili, po obnovi pa vrnili nazaj. Na Dobre\u0107u smo bolna kostanjeva drevesa razbremenili odmrlega lesa. Nato smo posegli po naravnem varstvu. V oku\u017eene rane smo vnesli bla\u017ejo razli\u010dico glive, ki spodbudi celjenje. Proti \u0161i\u0161karici smo izpustili njeno naravno sovra\u017enico, drobno osico Torymus sinensis. Na Krku smo obnovili kale in travi\u0161\u010da ter o\u017eivili trinkanje, star na\u010din ob\u017eagovanja hrastov, ob katerem drevo po\u017eene novo kro\u0161njo. Nekateri rezultati bodo dozoreli \u0161ele v prihodnjih sezonah. Smer pa je preizku\u0161ena in jo je mogo\u010de prenesti drugam.<\/p>\n

Na\u010drt za deset let naprej<\/h2>\n

Izku\u0161nje treh obmo\u010dij smo strnili v skupno vizijo. \u017delimo si ohranjeno, prepoznavno in odporno primorsko-kra\u0161ko krajino. V njej \u010dlovek ni vzrok za propad, ampak del narave, ki jo vzdr\u017euje. Vizijo podpirata dve strategiji in \u0161est ciljev, od obnove mozai\u010dne krajine do varovanja tradicionalnih znanj. Prelili smo jih v lokalne akcijske na\u010drte za obdobje 2026\u20132036. Komen se vra\u010da k pa\u0161i, ko\u0161nji in obnovi kalov. Dobre\u0107 neguje kostanjeve gozdove in nadgrajuje prireditve, kot je Marunada. Malinska-Duba\u0161nica razvija vzor\u010dni drmun, program \u0160ola v drmunu, interpretacijski center DUBoak in znamko lokalnih izdelkov. Vsem trem je skupno eno. Brez doma\u010dinov ne gre.<\/p>\n

Kaj lahko storite prav vi<\/h2>\n

In tu nastopite vi. Ta zgodba se ne pi\u0161e v pisarnah, ampak na travnikih, ob kalih in pod kostanji. Marsikaj je v na\u0161ih rokah \u017ee danes. Pokosite travnik in ga ne pustite zara\u0161\u010dati. Obnovite star kal ali suhi zid. Namesto uvo\u017eenih izberite doma\u010di marun, med ali zeli\u0161\u010da. Obi\u0161\u010dite Marunado in se pridru\u017eite delovnim akcijam obnove.<\/p>\n

Najpreprostej\u0161i korak pa je ta. Prelistajte celotno bro\u0161uro projekta FoRESisT in zgodbo ponesite naprej. Ve\u010d ko nas ve, kako \u017eiva je ta krajina, ve\u010d rok bo skrbelo zanjo. Zeleno prihodnost namre\u010d ustvarjamo danes. In ustvarjamo jo skupaj.<\/p>\n


<\/em><\/p>\n

\u0160to povezuje lokvu na Krasu, stari kesten iznad Opatije i hrastovu \u0161umu na Krku? Svo troje bolje \u017eivi i uspijeva ako o njima brine ljudska ruka. U projektu FoRESisT dvije i pol godine tra\u017eili smo odgovore i testirali rje\u0161enja. Sada na taj zadatak pozivamo i vas. Ukratko ga sa\u017eimamo ovdje, a cjelovitu pri\u010du prona\u0107i \u0107ete u bro\u0161uri projekta.<\/em><\/p>\n

Mo\u017eda \u0107e vas iznenaditi. Na ovom komadi\u0107u svijeta izme\u0111u Krasa i Kvarnera vi\u0161e \u0161ume ne zna\u010di vi\u0161e prirode. U tom se paradoksu krije nada. Kada razumijemo uzrok, poznajemo i rje\u0161enje. A u tome mo\u017ee sudjelovati svatko.<\/p>\n

Krajolik smo stvorili zajedno s prirodom<\/h2>\n

Travnjaci s orhidejama, suhozidi, lokve i nasadi kestena nisu nastali sami od sebe. Oblikovale su ih generacije. Ljudi su kosili, napasali stoku, obra\u0111ivali zemlju i njegovali drve\u0107e. Upravo je zato krajolik tako raznolik i prepoznatljiv. Kada napustimo te navike, prekrije ga jednoli\u010dna \u0161uma. S njom nestaju vrste koje su ondje obitavale i raste opasnost od velikih po\u017eara. Zarastanje, su\u0161e, gubitak starih znanja i strane vrste me\u0111usobno se poja\u010davaju. Vjerujemo da je taj krug mogu\u0107e preokrenuti. Upravo smo to u projektu FoRESisT testirali na terenu.<\/p>\n

Tri podru\u010dja, jedna pri\u010da<\/h2>\n

Radili smo na tri podru\u010dja koja \u0107ete mo\u017eda prepoznati. Na slovenskom Krasu<\/strong>, u op\u0107ini Komen, isprepli\u0107u se \u0161ume, travnjaci, vinogradi, suhozidi i lokve. Napu\u0161tanjem poljoprivrede krajolik zarasta. \u0160uma danas ve\u0107 pokriva vi\u0161e od 60 posto povr\u0161ine. Kras je istovremeno jedno od po\u017earno najugro\u017eenijih podru\u010dja u dr\u017eavi.<\/p>\n

U Dobre\u0107u<\/strong> iznad Opatije, na obroncima U\u010dke, prevladavaju \u0161ume kestena. Kesten ovdje nije samo stablo. Stolje\u0107ima ljudima daje hranu, drvo i zaradu. Doma\u0107a sorta lovranski marun dio je identiteta kraja. Danas ova stabla slabe, jer ih mu\u010de bolesti, \u0161tetnici i zarastanje.<\/p>\n

Na sjeverozapadu otoka Krka<\/strong>, u op\u0107ini Malinska-Duba\u0161nica, srce krajolika su drmuni. To su stari hrastovi \u0161umski pa\u0161njaci. Uz njih le\u017ee lokve, koje su neko\u0107 napajale stoku, a danas pru\u017eaju dom vodozemcima, gmazovima i pticama. Napu\u0161tanjem sto\u010darstva i one se brzo mijenjaju.<\/p>\n

\u0160to smo utvrdili<\/h2>\n

Da bismo vidjeli gdje smo, izme\u0111u 2024. i 2025. godine iza\u0161li smo na teren. Popisali smo biljke i stani\u0161ta, pratili divlja\u010d, mjerili su\u0161u i prou\u010dili genetsku raznolikost stabala. Slika koja je nastala dvojaka je. S jedne strane priroda nas je razveselila. Na Krasu smo popisali 143 vrste vi\u0161ih biljaka i 21 tip stani\u0161ta. Na travnjacima Krka popisali smo strogo za\u0161ti\u0107ene orhideje. U genima doma\u0107eg maruna iz Dobre\u0107a smo pak otkrili vrijedan resurs za budu\u0107nost.<\/p>\n

S druge strane, neki nas znakovi upozoravaju. Na Krasu je odstrel srne\u0107e divlja\u010di u jedanaest godina pao s 275 na svega sedam jedinki. Na Krku strana ribica gambuzija ugro\u017eava doma\u0107e vodozemce, pa je rijetki mali vodenjak na nekim mjestima ve\u0107 nestao. Kestene u Dobre\u0107u i na Krasu oslabljuju rak kestenove kore i osica \u0161i\u0161karica.<\/p>\n

Pri radu smo si pomogli suvremenom tehnologijom. Uz lokve smo postavili foto-zamke. No\u0107u su uhvatile pravu povorku posjetitelja: jelene, srne, divlje svinje, lisice, pa \u010dak i \u010daglja. Zdravlje kestenovih kro\u0161nji smo prvi put sustavno pregledali dronovima s multispektralnim senzorima, koji u nekoliko preleta procijene stanje \u0161ume.<\/p>\n

Kombinacija su\u0161e i vatre tako\u0111er je zabrinjavaju\u0107a. Op\u0107ina Komen nalazi se u najvi\u0161em, petom razredu po\u017earne ugro\u017eenosti u Sloveniji. Godine 2022. vatra je ondje uni\u0161tila 3707 hektara. Mjerenja vlage u tlu pokazuju da su Kras i Krk izlo\u017eeniji riziku od Dobre\u0107a. Prema najcrnjem scenariju, do kraja stolje\u0107a vegetacijsku sezonu obilje\u017eavat \u0107e otprilike 21 su\u0161ni dan vi\u0161e nego danas.<\/p>\n

Od svih nalaza najvi\u0161e nas je razveselio ovaj. O\u010duvanje prirode podr\u017eava \u010dak 97 posto ispitanika. Devedeset i jedan posto ljudi do\u017eivljava \u0161umu kao mjesto opu\u0161tanja, radosti i mira. Briga o krajoliku stoga nije isklju\u010diva zada\u0107a stru\u010dnjaka. Ne\u0161to je \u0161to ve\u0107ina ve\u0107 osje\u0107a kao svoje.<\/p>\n

Tradicija kao rje\u0161enje koje se mo\u017ee uzeti u ruke<\/h2>\n

I tu po\u010dinje obe\u0107avaju\u0107i dio pri\u010de. Ono \u0161to je krajolik oblikovalo, mo\u017ee ga i odr\u017eati na \u017eivotu. Da to ne bi bile samo rije\u010di, na svakom smo podru\u010dju proveli konkretnu mjeru.<\/p>\n

Na Krasu smo u Kobjeglavi obnovili lokvu. Budu\u0107i da su u njoj prezimljavali vodozemci, prije radova smo ih pa\u017eljivo premjestili, a nakon obnove vratili natrag. Na Dobre\u0107u smo bolesna stabla kestena rasteretili odumrlog drva. Zatim smo posegnuli za prirodnom za\u0161titom. U zara\u017eene rane unijeli smo bla\u017eu varijantu gljive, koja poti\u010de cijeljenje. Protiv ose \u0161i\u0161karice pustili smo njezinog prirodnog neprijatelja, sitnu osicu Torymus sinensis. Na Krku smo obnovili lokve i travnjake te o\u017eivjeli trinkanje, stari na\u010din orezivanja hrastova, nakon kojeg stablo razvije novu kro\u0161nju. Neki \u0107e rezultati sazrijeti tek u narednim sezonama. Smjer je pak isproban te se mo\u017ee primijeniti i drugdje.<\/p>\n

Plan za idu\u0107ih deset godina<\/h2>\n

Iskustva triju podru\u010dja sa\u017eeli smo u zajedni\u010dku viziju. \u017delimo o\u010duvan, prepoznatljiv i otporan primorsko-kr\u0161ki krajolik. U njemu \u010dovjek nije uzrok propadanja, nego dio prirode koja ga odr\u017eava. Viziju podupiru dvije strategije i \u0161est ciljeva, od obnove mozai\u010dnog krajolika do za\u0161tite tradicijskih znanja. Preto\u010dili smo ih u lokalne akcijske planove za razdoblje 2026.\u20132036. Komen se vra\u0107a ispa\u0161i, ko\u0161nji i obnovi lokvi. Dobre\u0107 njeguje \u0161ume kestena i nadogra\u0111uje manifestacije poput Marunade. Malinska-Duba\u0161nica razvija modelni drmun, program \u0160kola u drmunu, interpretacijski centar DUBoak i brendiranje lokalnih proizvoda. Svima trima zajedni\u010dko je jedno. Bez mje\u0161tana ne ide.<\/p>\n

\u0160to mo\u017eete u\u010diniti upravo vi<\/h2>\n

I tu nastupate vi. Ova se pri\u010da ne pi\u0161e u uredima, nego na travnjacima, uz lokve i pod kestenima. Mnogo toga ve\u0107 je danas u na\u0161im rukama. Pokosite travnjak i ne dopustite da zaraste. Obnovite staru lokvu ili suhozid. Umjesto uvoznog, izaberite doma\u0107i marun, med ili bilje. Posjetite Marunadu i pridru\u017eite se radnim akcijama obnove.<\/p>\n

Najjednostavniji korak je ipak ovaj. Prelistajte cijelu bro\u0161uru projekta FoRESisT i prenesite pri\u010du dalje. \u0160to nas vi\u0161e zna koliko je ovaj krajolik \u017eiv, to \u0107e vi\u0161e ruku brinuti o njemu. Zelenu budu\u0107nost, naime, stvaramo danas. I stvaramo je zajedno.<\/p>\n<\/div><\/div>