Osrednja tema drugega srečanja je bil azijski sršen. Rene Rus (Veterinarska fakulteta Univerze v Ljubljani) je predstavil biologijo azijskega sršena in njegov vpliv na čebele, Simon Golob (Čebelarska zveza Slovenije) različne prakse s katerimi v tujini skušajo omejiti širjenje sršena v nova okolja, Tina Belej (Zavod RS za varstvo narave) pa načrt hitrega odzivanja na zgodnje odkritje azijskega sršena.

Ker je prihod azijskega sršena v Slovenijo le še vprašanje časa, je ključno informiranje ljudi o tej tematiki. Le tako bomo prve sršene lahko zaznali in pravočasno ukrepali – gnezda odstranili še preden se bo jeseni izlegla nova generacija matic.

Udeleženci smo se tudi strinjali, da je evropski sršen zelo pomemben člen naših ekosistemov. Pomembno je, da v strahu pred azijskim sršenom NE preganjamo evropskega, ki je tudi edini konkurent azijskega sršena.

Središnja tema bio je azijski stršljen. Rene Rus (Veterinarski fakultet Sveučilišta u Ljubljani) predstavio je biologiju azijskog stršljena i njegov utjecaj na pčele, Simon Golob (Pčelarska zveza Slovenije) predstavio je različite prakse koje se koriste u inozemstvu za ograničavanje širenja stršljena u nov okoliš, a Tina Belej (Zavod Republike Slovenije za varstvo narave) predstavila je plan brzog odgovora za rano otkrivanje azijskog stršljena.

Budući da je dolazak azijskog stršljena u Sloveniju samo pitanje vremena, informiranje ljudi o ovoj temi je ključno. Samo na taj način moći ćemo otkriti prve stršljene i pravovremeno poduzeti mjere – uklanjanje gnijezda prije nego što se u jesen izlegne nova generacija matica.

Sudionici su se također složili da je europski stršljen vrlo važan dio naših ekosustava. Mi to brkamo s činjenicom da iz straha od azijskog stršljena NE progonimo europskog stršljena koji je ujedno i jedini konkurent azijskom stršljenu.

Nacionalni inštitut za biologijo, Slovenija