PREPOZNAJTE IN SPOROČITE OPAŽANJA VRST POMEMBNIH ZA OHRANJANJE TRAVNIKOV
Eden večjih užitkov pri opazovanjih v naravi je, ko novo vrsto v njenem naravnem habitatu odkrijemo in prepoznamo. Začetni koraki so lahko težavni, vsako novo opažanje pa bogati našo izkušnjo- Če podatek o opažanju delimo z drugimi, lahko doprinese tudi k varovanju biodiverzitete. Da bi vam olajšali prepoznavanje vrst, ki so ključne za naš projekt CarEx, smo vam pripravili nekaj ključnih informacij o ciljnih vrstah, ki jih lahko opazite v Parku prirode „Žumberak.Samoborsko gorje“ in v Kozjanskem parku.
PREPOZNAJTE I DOJAVITE OPAŽANJA VRSTA VAŽNIH ZA OČUVANJE TRAVNJAKA
Jedan od najvećih užitaka prirodoslovnog promatranja je otkriće – prepoznavanje vrste u njezinu prirodnom staništu. Iako početni koraci mogu biti izazovni, svako novo opažanje obogaćuje iskustvo i doprinosi očuvanju bioraznolikosti. Kako bismo vam olakšali prepoznavanje vrsta važnih za projekt CarEx, pripremili smo osnovne informacije o ciljnim vrstama koje možete susresti u Parku prirode „Žumberak–Samoborsko gorje“ i Kozjanskom Regionalnom parku.
RJAVI SRAKOPER – Lanius collurio (L., 1758)
HABITAT:
Naseljuje odprte travnike in kmetijske površine na katerih uspeva tudi grmičevje vrst kot so glog (Crataegus spp.), črni trn (Prunus spinosa), šipek (Rosa canina) ali brin (Juniperus spp.). Prisoten je od maja do septembra, preko zime je v tropskih predelih Afrike.
PREPOZNAVANJE:
Velikost 16-18 cm. Na suhih, izpostavljenih vejah ali na stebrih pogosto čepi pokončno in preži na plen. Odrasel samec je po prsih svetlo rjav do rahlo rožnat ima sivo glavo in značilno črno progo preko oči. Samica je bolj rjavih tonov s progami po prsih. Hrani se pretežno z večjimi žuželkami, znan je tudi po tem, da svoj plen nabada na trnje v grmovju.
RUSI SVRAČAK – Lanius collurio (L., 1758)
STANIŠTE:
Gnijezdi se na otvorenim travnjacima i poljoprivrednim površinama s grmljem poput gloga (Crataegus spp.), trnine (Prunus spinosa) i divlje ruže (Rosa canina), kao i borovice (Juniperus spp.). Prisutan je tijekom ljeta (uglavnom od svibnja do rujna), a zimu provodi u tropskoj Africi.
PREPOZNAVANJE:
Duljina 16–18 cm. Često sjedi uspravno na izdvojenim granama ili stupovima, odakle vreba plijen. Odrasli mužjak ima svijetlosmeđo-ružičasta prsa, sivo tjeme i karakterističnu crnu prugu preko oka („lopovska maska“). Ženka je svjetlija i prugasta odozdo. U prehrani dominiraju kukci, a poznat je i po stvaranju zaliha hrane nabadanjem plijena na trnje.
TRAVNIŠKI POSTAVNEŽ – Euphydryas aurinia (Rottemburg, 1775)
HABITAT:
Živi na vlažnih ali suhih travnikih, najpogosteje na takšnih, kjer raste rumeni svišč (Gentiana lutea) ali kosteničevje (Lonicera periclymenum), s katerima se hranijo njegove gosenice. Odrasli metulji letajo med majem in julijem.
PREPOZNAVANJE:
Krila so rdeče, rumeno in črno lisasta. Značilen je niz črnih pik na zgornji in spodnji strani zadnjih kril. Letijo počasi. Vrsta je zavarovana tako na Hrvaškem kakor v Sloveniji.
TRAVNIŠKI POSTAVNEŽ – Euphydryas aurinia (Rottemburg, 1775)
STANIŠTE:
Naseljava vlažne i suhe travnjake, najčešće one bogate biljkom hraniteljicom gusjenica poput žutog srčanika (Gentiana lutea) i šumske kozje krvi (Lonicera periclymenum). Odrasli leptiri pojavljuju se od svibnja do srpnja, u jednoj generaciji godišnje.
PREPOZNAVANJE:
Krila su šareno prošarana crvenim, žutim i crnim šarama. Niz crnih točkica prisutan je na prednjoj i stražnjoj strani krila. Let im je spor, a zadržavaju se blizu staništa. Vrsta je zakonom zaštićena u Hrvatskoj i Sloveniji.
KUKAVIČEVKE – Orhidaceae
HABITAT:
Najpogosteje rastejo na suhih travnikih, travnikih na jasah, gozdnih robovih, predvsem kjer se travniki vzdržujejo ekstenzivno.
Na območju, kjer poteka projekt CarEx, je bilo do sedaj odkritih okoli 50 vrst kukavičevk. Nekaj najpogostejših vrst lahko najdete v terenskem vodiču na TEM mestu. Uporabite ga, ko greste naslednjič na izlet.
PREPOZNAVANJE:
Kukavičevke prepoznamo po kompleksnih, zrcalno simetričnih cvetovih, ki so pogosto razporejeni v klasasta ali grozdasta socvetja. Najbolj vpadljiv del cveta je t.i. medena ustna – pogosto je zelo pisana in oblikovana kot pristajalna steza za opraševalce. Večinoma cvetijo od aprila do julija. Vse vrste orhidej na Hrvaškem in v Sloveniji so zakonsko zaščitene.
ORHIDEJE – Orchidaceae
STANIŠTE:
Divlje orhideje rastu na suhim travnjacima, proplancima i rubovima šuma, osobito na tradicionalno održavanim livadama.
U projektom obuhvaćenim područjima zabilježeno je oko 50 vrsta orhideja. Najčešće vrste možete naći u terenskom vodiću dostupnom OVDJE. Iskoristite ga pri sljedećem izletu!
PREPOZNAVANJE:
Orhideje su prepoznatljive po složenim, zrcalno simetričnim cvjetovima, često raspoređenima u guste klasaste ili grozdaste cvatove. Najupadljiviji dio cvijeta je tzv. medna usna, često šarena i oblikovana kao sletište za oprašivače. Cvatu najčešće od travnja do srpnja. Sve vrste orhideja u Hrvatskoj i Sloveniji zakonski su zaštićene.
KAJ NAREDITI, ČE JIH OPAZITE?
Če na izletu opazite katero od predstavljenih vrst nam to lahko sporočite. Veseli bomo, če priložite fotografijo, datum in opis kraja opazovanja. Vaše sporočilo je lahko pomemben doprinos k varovanju travnikov in njihovih prebivalcev.
ŠTO UČINITI AKO IH PRIMIJETITE?
Uočite li neku od navedenih vrsta, javite nam! Veselit ćemo se ako pošaljete i fotografiju te lokaciju opažanja – vaša dojava može biti važan doprinos očuvanju travnjaka i njihovih dragocjenih stanovnika.
Kontakt: interregcarex@gmail.com
Leave A Comment