V četrtek, 13. 11. 2025, smo na NIB gostili 3. sestanek regionalne skupine za varstvo opraševalcev, tokrat na temo urbanega čebelarjenja in opraševalcev v mestih. Dogodka so se udeležili tudi člani Komisije ČZS za alternativne opraševalce, člani Društva Čmrljica ter predstavniki Veterinarske fakultete Univerze v Ljubljani, Prirodoslovnega muzeja Slovenije in Andragoškega centra Slovenije, kar je omogočilo še širšo strokovno razpravo in izmenjavo pogledov.

Gorazd Trušnovec, predsednik društva Urbani čebelar, je pripravil izčrpno in zanimivo predavanje o izkušnjah s čebelarjenjem in opraševalci v različnih mestih po svetu. Predvsem je izpostavil prakse iz Etiopije in Japonske. Predstavil je dobre prakse, izzive in različne pristope k izboljševanju urbanih habitatov za opraševalce, kar je udeležencem ponudilo dragocen vpogled v možnosti prenosa podobnih rešitev v domače okolje.

Sledila je živahna razprava, v kateri so udeleženci delili svoje izkušnje, znanje ter konkretne primere iz prakse. Razpravljali smo tudi o razmerah v Ljubljani, kjer je gostota čebeljih družin ena najvišjih v urbanem okolju na svetu. Poudarjena je bila pomembnost sodelovanja med raziskovalci, društvi, lokalnimi skupnostmi in drugimi deležniki pri zagotavljanju dolgoročne zaščite opraševalcev ter ohranjanju njihove vloge v urbanem okolju.

U četvrtak, 13. 11. 2025., na NIB-u smo ugostili 3. sastanak regionalne skupine za zaštitu oprašivača, ovaj put na temu urbanog pčelarstva i oprašivača u gradovima. Događaju su prisustvovali i članovi Komisije ČZS za alternativne oprašivače, članovi udruge Čmrljica te predstavnici Veterinarskog fakulteta Sveučilišta u Ljubljani, Prirodoslovnog muzeja Slovenije i Andragoškog centra Slovenije, što je omogućilo još širu stručnu raspravu i razmjenu mišljenja.

Gorazd Trušnovec, predsjednik udruge Urbani pčelar, održao je sadržajno i zanimljivo predavanje o iskustvima s pčelarstvom i oprašivačima u različitim gradovima svijeta. Posebno je istaknuo primjere iz Etiopije i Japana. Predstavio je dobre prakse, izazove i različite pristupe poboljšavanju urbanih staništa za oprašivače, pružajući sudionicima vrijedan uvid u mogućnosti primjene sličnih rješenja u domaćem okruženju.

Uslijedila je dinamična rasprava u kojoj su sudionici podijelili svoja iskustva, znanje i konkretne primjere iz prakse. Razgovaralo se i o stanju u Ljubljani, gdje je gustoća pčelinjih zajednica jedna od najviših u urbanim sredinama na svijetu. Naglašena je važnost suradnje između istraživača, udruga, lokalnih zajednica i drugih dionika kako bi se osigurala dugoročna zaštita oprašivača i očuvala njihova uloga u urbanom okolišu.

🐝 Projekt z naslovom Multidisciplinarna krepitev zmogljivosti in razvoj novih rešitev z namenom ohranjanja, varovanja in povečanja števila ogroženih skupin divjih opraševalcev in medonosne čebele v ekosistemu, akronim projekta: BEE(A)WARE, je usmerjen v reševanje skupnih izzivov povezanih z drastičnim zmanjšanjem števila divjih opraševalcev in medonosne čebele na čezmejnem območju Biosfernega območja Mura-Drava-Donava na Hrvaškem in v Sloveniji, nižinskega dela Prekmurja in Krajinskega parka Goričko.

🦋 Projekt Multidisciplinarno jačanje kapaciteta i razvoj novih rješenja u svrhu očuvanja, zaštite i povećanja brojnosti ugroženih zajednica divljih oprašivača i medonosne pčele unutar ekosustava, akronim projekta: BEE(A)WARE, usmjeren je na rješavanje zajedničkih izazova vezanih uz do drastičnog smanjenja broja divljih oprašivača i medonosne pčele u prekograničnom području Rezervata biosfere Mura-Drava-Dunav u Hrvatskoj i nizinskog dijela Prekmurja i Krajinskog parka Goričko u Sloveniji.

—
🤝Projektni partnerji / Projektni partneri: Javna ustanova za razvoj Međimurske županije REDEA, Međimurska priroda – Javna ustanova za zaštitu prirode, Javni zavod Krajinski park Goričko, Galerija – Muzej Lendava / Galéria – Múzeum Lendva, Nacionalni inštitut za biologijo

Projekt BEE(A)WARE je sofinanciran iz sredstev Evropskega sklada za regionalni razvoj v okviru Interreg programa Slovenija – Hrvaška 2021–2027. / Projekt BEE(A)WARE je sufinanciran iz sredstava Europskog fonda za regionalni razvoj u okviru Interreg programa Slovenija – Hrvatska 2021–2027.

Nacionalni inštitut za bilologijo