Študijsko-izobraževalni dan projekta FoRESisT nas je popeljal na severozahodni del otoka Krka v občino Malinska – Dubašnica in v kostanjev gozd nad naseljem Dobreć pri Opatiji. V enem dnevu – od jutranjega odhoda iz Opatije do povratka v popoldanskih urah – smo si ogledali štiri lokacije: interpretacijski center DUBoak v Malinski, pilotno lokacijo drmuna na Krku in pilotno lokacijo kostanjevega gozda nad naseljem Dobreć pri Opatiji ter tradicionalno kmetijo OPG Rumac Maćuki.

Naš cilj je bil preprost, a pomemben: na terenu videti, kako lahko znanje, raziskave in čezmejno sodelovanje pomagajo ohraniti dragocene gozdne in kmetijske ekosisteme, ki so hkrati življenjski prostor, vir hrane, lesa ter pomemben del lokalne kulture.

DUBoak – kjer se srečata hrast in morje

Naša prva postaja je bil Interpretacijski center pomorske dediščine DUBoak v Malinski. Center je posvečen zgodbi o hrastu in morju: razlaga, kako so nekoč iz bogatih hrastovih gozdov Dubašnice vozili les v Benetke, iz njega gradili ladje in čolne ter se z njim ogrevaili, hkrati pa z njim oblikovali identiteto celotne skupnosti.

V centru so nam predstavili, kako projekt FoRESisT dodatno potrjuje poslanstvo DUBoaka. S skupnimi raziskavami smo potrdili, da hrastovi gozdovi in vodne oaze – kali – nimajo zgolj naravne vrednosti, ampak tudi močno kulturno in zgodovinsko dimenzijo. Hrast tu ni le drevo, temveč surovina za ladjedelništvo, del vsakdanjega življenja in simbol povezave med kopnim in morjem.

Udeležence študijsko-izobraževalnega dne je pritegnila zgodba o posebnem načinu obrezovanja hrastov, pri katerem so drevesa oblikovali tako, da so kasneje iz njihovih vej in debel dobili najboljši les za gradnjo čolnov in ladij. Na terenu smo videli drmun. Drmun je posebna oblika gozdnega pašnika – odprt, zračen gozd, kjer z vzdrževanjem in občasno pašo nastane mozaik svetlih in senčnih površin, ki koristijo številnim rastlinskim in živalskim vrstam. Videli smo tudi okoli 200 let star hrast, ki je živi spomenik večstoletnega sobivanja človeka in gozda.

Kostanjev gozd: zakaj je vzdrževan gozd bolj zdrav

Sledil je naš obisk pilotne lokacije kostanjevega gozda v Dobreću. Strokovnjaki Hrvaškega gozdarskega inštituta so nam pokazali, kakšna je razlika med zanemarjenim in urejenim kostanjevim gozdom. Redno čiščenje podrasti, odstranjevanje zasušenih vej in občasno redčenje drevja:

  • poveča plodovitost kostanjev,
  • zmanjša tveganje za požare in širjenje bolezni ter škodljivcev,
  • olajša spremljanje bolezni in škodljivcev,
  • izboljša dostop za lokalne prebivalce in obiskovalce.

Za nas ni bilo zanimivo le to, kaj je treba narediti, temveč predvsem zakaj: kostanjev gozd ni samo prostor za zbiranje kostanja jeseni, ampak pomemben habitat za številne vrste, vir prehrane za ljudi, čebele in divjad ter del identitete celotnega območja.

Biološki zavezniki kostanjev: osica Torymus sinensis in gliva Cryphonectria parasitica

Poseben del dneva smo namenili predstavitvi biološkega varstva dveh največjih groženj kostanju: kostanjeve osice in kostanjevega raka.

  1. Zatiranje kostanjeve osice

Kostanjeva šiškarica (Dryocosmus kuriphilus) je drobna osica, ki na poganjkih in listih kostanja tvori značilne šiške in močno zmanjša pridelek plodov.

Na pilotnem območju so nam predstavili biološko zatiranje tega škodljivca s pomočjo parazitske osice Torymus sinensis. Ta osica svoja jajčeca odloži v šiške; njene ličinke se hranijo na ličinkah škodljive osice, ki zaradi tega propadejo. V nekaj letih se lahko populacija škodljivca občutno zmanjša, brez uporabe pesticidov in z minimalnim vplivom na okolje.

  1. Zatiranje kostanjevega raka z “neškodljivimi” glivami

Druga velika grožnja, ki smo jo bolje spoznali na terenu, je kostanjev rak, bolezen, ki jo povzroča gliva kostnjevega raka (Cryphonectria parasitica). Gliva napade skorjo drevesa, ta pordeči, razpoka in pod njo se razvije značilno oranžno podgobje. Pri mladih drevesih se žile, po katerih tečeta voda in hrana, hitro prekinejo in drevo se posuši.

V gozdu pri Dobreću so nam predstavili zanimivo metodo biološkega zatiranja:

  • v laboratoriju pripravijo pasto iz istih gliv (Cryphonectria parasitica),
  • izberejo hipovirulentne seve, torej take, ki so okuženi z virusom (npr. Cryphonectria hypovirus 1), zaradi česar so za drevo neškodljivi,
  • pasto nanesejo na obolela mesta na drevesu,
  • “neškodljive” glive z virusom postopoma izrinejo agresivne, rakotvorne seve in omejijo bolezen.

Enostavno povedano, drevo okužimo z “prijazno” različico iste glive, ki agresivnejši “sestri” vzame življenjski prostor.

Zaključek na kmetiji OPG Rumac Maćuki

Študijski dan smo zaključili na tradicionalnem kmetijskem gospodarstvu OPG Rumac Maćuki na podeželju Mestne občine Opatija.

Gostiteljica Patricia Sandalj Rumac nam je predstavila zgodbo kmetije, svoje raziskovalno študijsko delo in trenutek, ko je na terenu med prvimi opazila pojav kostanjeve osice. Tako smo neposredno s terena slišali, kako se znanstvene ugotovitve prepletajo z izkušnjami ljudi, ki z gozdom in kostanjem živijo vsak dan – pri pridelavi, predelavi in turistični ponudbi.

Pokazala nam je tudi tradicionalni način pletenja košar, ki jih se danes uporabljajo pri nabiranju kostanja in drugih gozdnih ter vrtnih dobrot. Ob sklepnem druženju smo imeli dovolj časa za pogovor, izmenjavo izkušenj in razmišljanje, kako rezultate projekta prenesti v vsakdanje delo – od gozdarstva in kmetijstva do turizma in lokalnih skupnosti.

Naslednji študijsko-izobraževalni dan bo potekal februarja na območju Škocjanskih jam.

Kdo smo in kdo stoji za FoRESisT?

V projektu FoRESisT – Ohranjanje in vrednotenje gozdnih in kmetijskih ekosistemov v čezmejnem območju – sodelujemo partnerji iz Slovenije in Hrvaške v okviru programa Interreg Slovenija–Hrvaška 2021–2027.

Vodilni partner:

  • Grad Opatija

Projektni partnerji:

  • Komunalno društvo Dubašnica d.o.o.
  • Hrvatski šumarski institut
  • Gozdarski inštitut Slovenije
  • Univerza na Primorskem – Fakulteta za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije (UP FAMNIT)
  • Nativa, Inštitut za trajnostno rast

Skupaj razvijamo ukrepe in pilotne rešitve, s katerimi želimo izboljšati stanje gozdnih in kmetijskih ekosistemov na območju Dobreća (občina Opatija), otoka Krka in Krasa, okrepiti biološko raznovrstnost ter pokazati, da je prihodnost teh krajev tesno povezana z odgovornim odnosom do narave – pa naj govorimo o hrastovih gozdovih, kostanjevih nasadih ali o morju, ki vse to povezuje.

Studijsko-edukativni dan projekta FoRESisT odveo nas je na sjeverozapadni dio otoka Krka, u općini Malinska – Dubašnica, te u kestenovu šumu iznad naselja Dobreć kod Opatije. U jednom danu – od jutarnjeg polaska iz Opatije do povratka u popodnevnim satima – obišli smo četiri lokacije: interpretacijski centar DUBoak u Malinskoj, pilotnu lokaciju krčkog drmuna, pilotnu lokaciju kestenove šume iznad naselja Dobreć te tradicionalno gospodarstvo OPG Rumac Maćuki.

Naš je cilj bio jednostavan, ali važan: na terenu vidjeti kako znanje, istraživanja i prekogranična suradnja mogu pomoći u očuvanju vrijednih šumskih i poljoprivrednih ekosustava, koji su istodobno životni prostor, izvor hrane i drva te važan dio lokalne kulture.

DUBoak – gdje se susreću hrast i more

Naša prva postaja bio je Interpretacijski centar pomorske baštine DUBoak u Malinskoj. Centar je posvećen priči o hrastu i moru: objašnjava kako se nekada iz bogatih hrastovih šuma Dubašnice vozilo drvo u Veneciju, od njega gradili brodovi i čamci, grijalo se domaćinstva te oblikovao identitet cijele zajednice.

U centru su nam predstavili na koji način projekt FoRESisT dodatno potvrđuje poslanje DUBoaka. Zajedničkim istraživanjima potvrdili smo da hrastove šume i vodene oaze – lokve (kali) – nemaju samo prirodnu vrijednost, nego i snažnu kulturnu i povijesnu dimenziju. Hrast ovdje nije samo drvo, već sirovina za brodogradnju, dio svakodnevice i simbol povezanosti kopna i mora.

Sudionike studijsko-edukativnog dana zainteresirala je priča o posebnom načinu orezivanja hrastova, pri kojem su stabla oblikovali tako da se kasnije iz njihovih grana i debla dobije najkvalitetnije drvo za gradnju čamaca i brodova. Na terenu smo vidjeli krčki drmun. Drmun je poseban oblik šumskog pašnjaka – otvorena, prozračna šuma u kojoj održavanje i povremena ispaša stvaraju mozaik svijetlih i sjenovitih površina korisnih mnogim biljnim i životinjskim vrstama. Vidjeli smo i oko 200 godina star hrast, živi spomenik višestoljetnog suživota čovjeka i šume.

Kestenova šuma: zašto je održavana šuma zdravija

Slijedio je naš posjet pilotnoj lokaciji kestenove šume u Dobreću. Stručnjaci Hrvatskog šumarskog instituta pokazali su nam razliku između zapuštene i uređene kestenove šume. Redovito čišćenje podrasta, uklanjanje osušenih grana te povremeno prorjeđivanje stabala:

  • povećava plodnost kestena,
  • smanjuje rizik od požara te širenja bolesti i štetnika,
  • olakšava praćenje bolesti i štetnika,
  • poboljšava pristup lokalnom stanovništvu i posjetiteljima.

Za nas nije bilo zanimljivo samo što je potrebno učiniti, nego i zašto: kestenova šuma nije samo prostor za jesensko branje kestena, nego važan habitat za brojne vrste, izvor hrane za ljude, pčele i divljač te dio identiteta čitavog područja.

Biološki saveznici kestena: osica Torymus sinensis i gljiva Cryphonectria parasitica

Poseban dio dana bio je posvećen prikazu biološke zaštite od dviju najvećih prijetnji kestenu: kestenove ose šiškarice i kestenova raka.

  1. Suzbijanje kestenove ose

Kestenova šiškarica (Dryocosmus kuriphilus) je sitna osica koja na izbojcima i listovima kestena stvara karakteristične šiške i znatno smanjuje urod plodova.

Na pilotnom području predstavili su nam biološko suzbijanje ovog štetnika pomoću parazitske osice Torymus sinensis. Ona polaže jaja u šiške; njezine se ličinke hrane ličinkama štetne ose, koja zbog toga ugiba. U nekoliko godina populacija štetnika može se znatno smanjiti, bez pesticida i uz minimalan utjecaj na okoliš.

  1. Suzbijanje kestenova raka “neškodljivim” gljivama

Druga velika prijetnja s kojom smo se upoznali na terenu je kestenov rak, bolest koju uzrokuje gljiva Cryphonectria parasitica. Gljiva napada koru stabla, koja pocrveni, ispuca, a ispod nje se razvija karakterističan narančasti sloj. Kod mladih stabala brzo se prekidaju žile koje provode vodu i hranjive tvari pa se stablo suši.

Istraživači su nam predstavili zanimljivu metodu biološkog suzbijanja:

  • u laboratoriju pripreme pastu od iste gljive (Cryphonectria parasitica),
  • odaberu hipovirulentne sojeve, tj. one koji su zaraženi virusom (npr. Cryphonectria hypovirus 1) pa stablu ne štete,
  • pastu nanesu na zaražena mjesta na stablu,
  • “neškodljive” gljive s virusom postupno istiskuju agresivne, patogene sojeve i ograničavaju bolest.

Pojednostavljeno: stablo se “zarazi” prijateljskom varijantom iste gljive, koja agresivnoj “sestri” oduzima prostor.

Zaključak na gospodarstvu OPG Rumac Maćuki

Studijski dan završili smo na tradicionalnom poljoprivrednom gospodarstvu OPG Rumac Maćuki u ruralnom dijelu Grada Opatije.

Domaćica Patricia Sandalj Rumac predstavila nam je priču obiteljskog gospodarstva, svoj istraživačko-studijski rad te trenutak kada je na terenu među prvima uočila pojavu kestenove ose. Tako smo izravno s terena čuli kako se znanstveni nalazi isprepliću s iskustvima ljudi koji svakodnevno žive s šumom i kestenom – u proizvodnji, preradi i turističkoj ponudi.

Pokazala nam je i tradicionalni način pletenja košara koje se i danas koriste pri skupljanju kestena i drugih šumskih i vrtnih plodova. Tijekom završnog druženja imali smo dovoljno vremena za razgovor, razmjenu iskustava i promišljanje o tome kako rezultate projekta prenijeti u svakodnevni rad – od šumarstva i poljoprivrede do turizma i lokalnih zajednica.

Sljedeći studijsko-edukativni dan održat će se u veljači na području Škocjanskih jama.

Tko smo i tko stoji iza FoRESisT-a?

U projektu FoRESisT – Očuvanje i vrednovanje šumskih i poljoprivrednih ekosustava na prekograničnom području – sudjelujemo partneri iz Slovenije i Hrvatske u okviru programa Interreg Slovenija–Hrvatska 2021.–2027.

Vodeći partner:

  • Grad Opatija

Projektni partneri:

  • Komunalno društvo Dubašnica d.o.o.
  • Hrvatski šumarski institut
  • Gozdarski inštitut Slovenije
  • Sveučilište na Primorskem – Fakultet za matematiku, prirodne znanosti i informacijske tehnologije (UP FAMNIT)
  • Nativa, Institut za održivi rast

Zajedno razvijamo mjere i pilotna rješenja kojima želimo poboljšati stanje šumskih i poljoprivrednih ekosustava na području Dobreća (Grad Opatija), otoka Krka i Krasa, ojačati biološku raznolikost te pokazati da je budućnost ovih krajeva usko povezana s odgovornim odnosom prema prirodi – bilo da govorimo o hrastovim šumama, kestenovim nasadima ili o moru koje sve to povezuje.