OD TERENSKIH RAZISKAV DO STRATEGIJE EKOLOŠKIH KORIDORJEV

OD TERENSKIH ISTRAŽIVANJA DO STRATEGIJE EKOLOŠKIH KORIDORA

V okviru projekta CarEx – V skrbi za suhe travnike pomembne za biotsko pestrost, smo se ukvarjali z raziskovanjem biotske raznovrstnosti suhih travnikov, pa tudi z vprašanjem, ki postaja vse pomembnejše za njihov obstoj, in sicer– kako so travniki med seboj povezani?

V okviru projekta smo raziskovali raznolikost travnikov, s posebnim poudarkom na dveh ciljnih vrstah. Da bi ugotovili njuno ogroženost, smo analizirali fragmentiranost travniških površin ter preučevali njuno gibanje v habitatu. Na podlagi zbranih podatkov in analiziranih rezultatov smo oblikovali Strategijo ekoloških koridorjev, ki poudarja pomen povezanosti habitatov ter vlogo koridorjev pri ohranjanju vrst.

ZAKAJ JE POVEZANOST TAKO POMEMBNA?

Dobro ohranjen habitat je lahko nezadosten za dolgoročno ohranjanje vrste, če je izoliran od drugih primernih habitatov. Razdrobljenost in izoliranost lahko otežujeta gibanje in disperzijo osebkov med habitati, s tem pa tudi povezovanje lokalnih populacij in pretok genov med njimi.

Prav zato je ekološka povezanost krajine tako pomembna. Ekološki koridorji lahko povezujejo ločene habitate in vrstam olajšajo gibanje skozi krajino ter tako prispevajo k ohranjanju funkcionalne povezanosti njihovih populacij.

Kako pomemben je ta izziv v praksi, so pokazale tudi raziskave, izvedene v okviru projekta CarEx.

Tijekom projekta CarEx – Brigom o suhim travnjacima čuvamo bioraznolikost bavili smo se istraživanjem biološke raznolikosti suhih travnjaka, ali i pitanjem koje postaje sve važnije za njihov opstanak, a to je – koliko su staništa međusobno povezana?

Kroz projekt smo istraživali raznolikost travnjaka s posebnim naglaskom na dvije ciljne vrste. Da bi utvrdili njihovu ugroženost analizirali smo fragmentiranost travnjačkih površina te proučavali njihovo kretanje na staništu. Temeljem prikupljenih podataka i analiziranih rezultata oblikovali smo Strategiju ekoloških koridora, koja ističe važnost povezanosti staništa te ulogu koridora u očuvanju vrsta.

ZAŠTO JE POVEZANOST TAKO VAŽNA?

Dobro očuvano stanište može biti nedovoljno za dugoročno očuvanje vrste ako je izolirano od drugih pogodnih staništa. Rascjepkanost i izolacija mogu otežati kretanje i disperziju jedinki između staništa, a time i povezivanje lokalnih populacija i protok gena među njima.

Upravo je zato važna ekološka povezanost krajolika. Ekološki koridori mogu povezivati odvojena staništa i olakšati kretanje vrsta kroz krajolik, čime doprinose očuvanju funkcionalne povezanosti njihovih populacija.

Koliko je taj problem stvaran, pokazala su i istraživanja provedena u okviru projekta CarEx.

Slika 1. Cestni prehodi za divjad so oblika eko-koridorjev (Črni log) / Prijelazi za divlje životinje jedan su oblik ekoloških kordiora (Črni log)

Foto: D. Tome

Slika 2. Pogosto se niti ne zavedamo koliko in kje vse smo že fragmentirali nekoč homogeno pokrajino (odsek ceste Postojna – Divača) / Često nismo ni svjesni koliko i gdje smo već fragmentirali nekada homogeni krajobraz (dionica ceste Postojna – Divača)

Foto: D. Tome

Slika 3. Fragmentirana krajina Plešivičkog prigorja v Parku prirode »Žumberak – Samoborsko gorje« / Fragmentirani krajobraz Plešivičkog prigorja u Parku prirode “Žumberak – Samoborsko gorje”

Foto: Romeo Ibrišević

🦋 Na območju Parka prirode »Žumberak – Samoborsko gorje« smo spremljali gibanje travniškega postavneža (Euphydryas aurinia), vrste metulja, vezane na travniške površine. Junija 2025 je raziskava zajela 12,94 ha travnikov, označenih pa je bilo kar 1.165 osebkov.

Rezultati so pokazali, da se je več kot 80 % osebkov gibalo znotraj območja le 50 metrov, medtem ko je bila disperzija zabeležena pri približno 14 % osebkov. Leti daljši od 100 metrov, so večinoma sledili linijskim elementom odprtih habitatov, kar kaže na njihovo morebitno funkcijo ekoloških koridorjev.

Zabeleženi so bili tudi posamezni premiki na razdalji približno 800 metrov, kar kaže, da lahko vrsta premaguje večje razdalje, kadar ji to omogoča struktura krajine.

Na području Parka prirode „Žumberak – Samoborsko gorje“ pratili smo kretanje močvarne riđe (Euphydryas aurinia), vrste leptira vezane uz travnjačka staništa. U lipnju 2025. istraživanjem je obuhvaćeno 12,94 ha travnjaka, a označeno je čak 1.165 jedinki.

Rezultati su pokazali da se više od 80 % jedinki kretalo unutar samo 50 metara, dok je disperzija zabilježena kod približno 14 % jedinki. Dulji letovi, duži od 100 metara, uglavnom su pratili linijske elemente otvorenih staništa, što upućuje na njihovu moguću funkciju kao ekoloških koridora.

Zabilježeni su i pojedinačni pomaci od približno 800 metara, što pokazuje da vrsta može prijeći veće udaljenosti kada joj struktura krajolika to omogućuje.

Slika 4. Travniški postavnež (Euphydryas aurinia) / Močvarna riđa (Euphydryas aurinia)

Foto: D. Tome

Slika 5. Postopno zaraščanje travnikov v Parku prirode »Žumberak – Samoborsko gorje« razdvaja populacije travniških postavnežev / Postepeno zarastanje travnjačkih površina u Parku prirode „Žumberak – Samoborsko gorje“ razdvaja populacije močvarne riđe

Foto: M. Šašić

Slika 6. Fragmentirana pokrajina v Parku prirode »Žumberak – Samoborsko gorje« / Sitno fragmentirani travnjački krajobraz u Parku prirode „Žumberak –
Samoborsko gorje“

Foto: S. Buzjak

🌱 Širšo sliko smo dobili z analizo fragmentiranosti travniških habitatov znotraj območij Natura 2000 na Hrvaškem in v Sloveniji. Rezultati so pokazali, da so travniški habitati v Sloveniji na splošno nekoliko bolje povezani in manj fragmentirani kot na Hrvaškem, medtem ko so razlike med biogeografskimi regijami še izrazitejše.

Še posebej zanimiva je primerjava projektnih območij: Žumberak in Samoborsko gorje zaznamuje večje število manjših travniških fragmentov in izrazitejša fragmentiranost, medtem ko so za  Kozjansko na  splošno značilni večji in bolje povezani travniški fragmenti. Vendar razdrobljenosti ni nujno nekaj negativnega za biodiverziteto na splošno, saj lahko različni načini rabe manjših površin prispevajo k večji raznolikosti. Pri tem imajo pomembno vlogo ekološki koridorji, ki povezujejo posamezne fragmente ter omogočajo gibanje in izmenjavo vrst. Njihov pomen je zato velik ne glede na stopnjo razdrobljenosti krajine.

Za dolgoročno ohranjanje vrst je potrebno obravnavati celotno krajino in povezave med njenimi posameznimi deli.

Širu sliku dobili smo analizom fragmentiranosti travnjačkih staništa unutar područja Natura 2000 u Hrvatskoj i Sloveniji. Rezultati su pokazali da su travnjačka staništa u Sloveniji općenito nešto bolje povezana i manje fragmentirana nego u Hrvatskoj, dok su razlike između biogeografskih regija još izraženije.

Posebno je zanimljiva usporedba projektnih područja. Žumberak i Samoborsko gorje imaju veći broj manjih i fragmentiranijih travnjačkih površina, dok su u Kozjanskom parku travnjaci uglavnom veći i bolje povezani. No, fragmentiranost ne treba nužno promatrati kao nešto negativno jer različiti načini korištenja manjih površina mogu pridonijeti većoj raznolikosti. U tome važnu ulogu imaju ekološki koridori, koji povezuju pojedine fragmente i omogućuju kretanje i razmjenu vrsta. Njihova je važnost stoga velika bez obzira na stupanj fragmentiranosti krajobraza.

Za dugoročno očuvanje vrsta potrebno je promatrati cijeli krajolik i veze između njegovih dijelova.

Slika 7. Predstavitev habitatov znotraj Parka prirode »Žumberak – Samoborsko gorje« in Kozjanskega regijskega parka. Obe območji sta del Nature 2000. / Prikaz staništa unutar Parka prirode „Žumberak – Samoborsko gorje“ i Kozjanskog regionalnog parka. Oba područja su dio Nature 2000.

Analiza: L.T. Taylor (HAZU)

📘 Strategija ekoloških koridorjev predstavlja izkušnje in primere, povezane z ekološko povezanostjo, ter opozarja na pomen obstoječih ekoloških koridorjev, potrebo po njihovem ohranjanju in vključevanju ekološke povezanosti v prihodnje prostorsko načrtovanje.

Strategija je koristno orodje za strokovno javnost, upravljavce zavarovanih območij in območij Natura 2000, odločevalce ter druge deležnike pri načrtovanju ukrepov za ohranjanje narave in upravljanju prostora. Hkrati širši javnosti prikazuje, zakaj za ohranjanje biotske raznovrstnosti ni pomembno le ohranjanje posameznih habitatov. Vrstam moramo omogočati tudi gibanje med njimi.

👉 Strategija je dostopna na povezavi: [LINK]

Strategija ekoloških koridora donosi iskustva i primjere povezane s ekološkom povezanošću te ukazuje na važnost postojećih ekoloških koridora, kao i potrebu za njihovim očuvanjem i uključivanjem ekološke povezanosti u buduće planiranje prostora.

Strategija je koristan alat za stručnu javnosti, upravitelje zaštićenih područja i područja Natura 2000, donositelje odluka te druge dionike pri planiranju mjera očuvanja prirode i upravljanju prostorom. Istodobno, široj javnosti približava zašto za očuvanje bioraznolikosti nije važno samo sačuvati pojedina staništa, već i omogućiti vrstama da se između njih mogu kretati.

Strategija je dostupna na poveznici: [LINK]

Projekt CarEx je sofinancirala Evropska unija v okviru Programa Interreg Slovenija – Hrvaška 2021–2027. /  Projekt CarEx sufinanciran je sredstvima Europske unije u okviru Programa Interreg Slovenija – Hrvatska 2021. – 2027.

Projektni partnerji/projektni partneri:  Nacionalni inštitut za biologijo (vodilni partner, vodeći partner, Ljubljana, SI), Kozjanski Park (Podsreda, SI), Hrvatski prirodoslovni muzej (Zagreb, RH), Hrvatska akademija znanosti i umjetnosti – Zavod za ornitologiju (Zagreb, RH), Javna ustanova “Park prirode Žumberak-Samoborsko gorje”  (Sošice, RH).