Prvo poročevalsko obdobje projekta RESILIO zaključeno s srečanjem partnerjev / Prvo izvještajno razdoblje projekta RESILIO zaključeno susretom partnera

Partnerski sestanek projekta RESILIO smo 15. septembra 2026 izvedli v Ogulinu, kjer nas je gostil projektni partner Mestna občina Ogulin. Še posebej nas je razveselilo, da se nam je ob tej priložnosti pridružila tudi prostovoljka Interreg Volunteer Youth (IVY). Veseli nas, da mladi strokovnjaki prepoznavajo vrednost našega projekta in se odločajo svoj čas, znanje in navdušenje nameniti sodelovanju pri našem projektu. Partnerski sestanek je bil priložnost za izmenjavo informacij o doslej izvedenih dejavnostih in rezultatih ter za načrtovanje aktivnosti, ki nas čakajo v naslednjem obdobju.

V prvih šestih mesecih projekta smo začeli aktivnosti za dolgoročno spremljanje stanja okolja

• Nabavili smo opremo za merjenje okoljskih parametrov, vključno z merilniki za spremljanje temperature in vlažnosti ter merilnimi postajami, ki bodo na območjih PP Žumberak – Samoborsko gorje, PP Učka na Hrvaškem ter na območju občin Pivka in Ilirska Bistrica v Sloveniji omogočile natančno spremljanje okoljskih parametrov, povezanih s podnebnimi spremembami.
• Hkrati smo začeli terenske raziskave komarjev na obeh straneh meje. Analiza zbranih osebkov nam bo pomagala bolje razumeti, kako različni tipi vodnih habitatov vplivajo na njihovo razširjenost in številčnost. Posebno pozornost namenjamo vrstam, ki lahko predstavljajo tveganje za prenos posameznih povzročiteljev bolezni.
• Začelo se je tudi spremljanje stanja ciljnih vrst dvoživk. Za izboljšanje obstoječih metod smo nabavili tudi opremo za snemanje zvoka, s katero bomo spremljali aktivnost populacije hribskega urha, ter fotopasti za spremljanje drugih vrst. Da bi lahko terensko delo izvajali v skladu z vsemi predpisi, smo pridobili tudi potrebna dovoljenja za delo s strogo zavarovanimi vrstami in za delo na zavarovanih območjih znotraj projektnega območja.
• Poleg terenskih raziskav zbiramo znanstveno in strokovno literaturo ter rezultate prejšnjih projektov, da bi analizirali obstoječe metode spremljanja ekosistemov ter poiskali možnosti za njihovo izboljšanje in razvoj enotne skupne metodologije.

Obnova modre in zelene infrastrukture se je že začela

Eden od pomembnih korakov v projektu je tudi prepoznavanje malih vodnih teles, ki imajo potencial za obnovo. Opravili smo terenske oglede, med pregledanimi lokacijami pa so prednost dobile tiste, na katerih bodo naše aktivnosti najbolje prispevale k dolgoročni krajinski vrednosti območja, biotski raznovrstnosti in kakovosti življenja lokalne skupnosti. Z delom načrtovanih obnov smo že začeli:

• Ob največji slovenski ponikalnici Reki smo začeli ročno odstranjevati invazivne tujerodne rastlinske vrste Erigeron annuus, Impatiens glandulifera, Solidago canadensis in Solidago gigantea.
• V PP Žumberak – Samoborsko gorje smo izvedli prvo v nizu prostovoljskih akcij obnove malih vodnih teles.
• V okviru aktivnosti obnove in izboljšanja stanja vodnih teles smo dokumentirali tudi odpadke na vhodu v Postojnsko jamo, izbrali izvajalca za čiščenje reke Pivke pred ponorom ter pridobili potrebna dovoljenja, prvo čiščenje pa je bilo že izvedeno.
• V občini Pivka smo izbrali lokacijo za zasaditev drevoreda, ki bo prispeval k blaženju posledic ekstremne vročine v naseljenem območju.

Znanje in izkušnje povezujemo čez mejo

• Da bi izkušnje iz projekta čim bolje izkoristili in širili, smo oblikovali tudi fokusno skupino strokovnjakov za obnovo vodnih habitatov, prilagajanje podnebnim spremembam in varstvo biotske raznovrstnosti. V njej sodelujejo strokovnjaki z izkušnjami pri izvajanju podobnih projektov, s katerimi bomo med projektom izmenjevali znanje in izkušnje ter skupaj izboljševali metode dela.
• Hkrati projekt povezujemo tudi z drugimi pomembnimi deležniki iz regionalne in lokalne javnosti, nacionalnimi javnimi organi ter nevladnimi organizacijami. Njihovo sodelovanje je pomembno, da bodo rezultati projekta RESILIO lahko presegli meje posameznih projektnih aktivnosti in se uporabljali v širšem kontekstu – v prihodnjih projektih, ukrepih in politikah, usmerjenih v obnovo narave ter krepitev odpornosti čezmejnega območja na posledice podnebnih sprememb.

Vključujemo javnost

• RESILIO ni le projekt raziskovanja in obnove narave – želimo, da informacije in izkušnje dosežejo čim več ljudi. Zato o izvedenih aktivnostih, načrtih in zanimivostih s terena redno poročamo prek družbenih omrežij projektnih partnerjev in uradne spletne strani projekta.
• Da bi komunikacijo dodatno povezali in uskladili, smo ustanovili Komunikacijski odbor, v katerem sodelujejo predstavniki vseh projektnih partnerjev. Skupaj si bomo prizadevali javnost seznanjati z aktivnostmi projekta, približati pomen modre in zelene infrastrukture pri prilagajanju podnebnim spremembam ter ustvariti prostor za vprašanja, izmenjavo znanja in vključevanje občanov v projektne aktivnosti.
• V naslednjem obdobju nas čakajo tudi prve aktivnosti, v katere se bo lahko vključila širša javnost, vključno s kampanjo odstranjevanja invazivnih tujerodnih rastlinskih vrst.

Partnerski sastanak projekta RESILIO održali smo 15. rujna 2026. u Ogulinu, gdje nas je ugostio projektni partner Grad Ogulin. Bilo nam je posebno drago što nam se ovom prilikom pridružila i Interreg Volunteer Youth (IVY) volonterka. Veseli nas vidjeti da mladi stručnjaci prepoznaju vrijednost našeg projekta i odlučuju svoje vrijeme, znanje i entuzijazam posvetiti surađujući s našim projektom. Partnerski sastanak bio je prilika da razmijenimo informacije o dosad provedenim aktivnostima i rezultatima te planiramo aktivnosti koje nas očekuju u sljedećem razdoblju.

U prvih šest mjeseci projekta pokrenuli smo aktivnosti za dugoročno praćenje stanja okoliša

• Nabavljena je oprema za mjerenje okolišnih parametara, uključujući data loggere za praćenje temperature i vlage, kao i mjerne postaje koje će na lokacijama na području PP Žumberak – Samoborsko gorje, PP Učka u Hrvatskoj te na području općina Pivka i Ilirska Bistrica u Sloveniji omogućiti precizno praćenje okolišnih parametara povezanih s klimatskim promjenama.
• Istovremeno smo započeli s terenskim istraživanjima komaraca s obje strane granice. Analiza prikupljenih jedinki pomoći će nam bolje razumjeti na koji način različiti tipovi vodenih staništa utječu na njihovu rasprostranjenost i brojnost. Posebnu pozornost posvećujemo vrstama koje  mogu predstavljati rizik za prijenos pojedinih uzročnika bolesti.
• Započelo je i praćenje stanja ciljnih vrsta vodozemaca, a za unapređenje postojećih metoda nabavljena je i oprema za snimanje zvuka, kojom ćemo pratiti aktivnost populacije žutog mukača, kao i fotozamke za praćenje drugih vrsta. Kako bi se terenski rad mogao provoditi u skladu sa svim propisima, pribavljene su i potrebne dozvole za rad sa strogo zaštićenim vrstama i za rad na zaštićenim područjima unutar projektnog područja.
• Uz terenska istraživanja, prikupljamo znanstvenu i stručnu literaturu te rezultate prethodnih projekata kako bismo analizirali postojeće metode praćenja ekosustava i pronašli mogućnosti za njihovo unapređenje i razvijanje ujednačene zajedničke metodologije.

Obnova plave i zelene infrastrukture već je krenula

Jedan od važnih koraka u projektu je i prepoznavanje malih vodenih tijela koja imaju potencijal za obnovu. Provedeni su terenski obilasci, a među pregledanim lokacijama prioritet su dobile one na kojima će naše aktivnosti najbolje dopridonijeti dugoročnoj krajobraznoj vrijednosti područja, bioraznolikosti i kvaliteti života lokalne zajednice. S dijelom planiranih obnova već smo započeli:

• Uz najveću slovensku ponornicu Reka započelo se s ručnim uklanjanjem invazivnih stranih biljnih vrsta, Erigeron annuus, Impatiens glandulifera, Solidago canadensis i Solidago gigantea.
• U PP Žumberak-Samoborsko gorje provedena je prva u nizu volonterskih akcija obnove malih vodnih tijela.
• U sklopu aktivnosti obnove i poboljšanja stanja vodnih tijela dokumentiran je i otpad na ulazu u Postojnsku jamu, odabran je izvođač za čišćenje rijeke Pivke ispred ponora, ishođene su potrebne dozvole, a prvo čišćenje već je odrađeno.
• U Općini Pivka odabrana je lokacija za aktivnost sadnje drvoreda koji će pridonijeti ublažavanju posljedica ekstremnih vrućina u naseljenom području.

Znanje i iskustvo povezujemo preko granice

• Kako bismo iskustva iz projekta što bolje iskoristili i širili, okupili smo i fokusnu skupinu stručnjaka za obnovu vodenih staništa, prilagodbu klimatskim promjenama i zaštitu bioraznolikosti. U njoj sudjeluju stručnjaci s iskustvom u provedbi sličnih projekata, s kojima ćemo tijekom projekta razmjenjivati znanja i iskustva te zajednički unapređivati metode rada.
• Istovremeno povezujemo projekt i s drugim važnim dionicima iz regionalne i lokalne javne, nacionalnim javnim tijelima i nevladinim organizacijama. Njihova suradnja važna je kako bi rezultati RESILIO-a mogli prijeći granice pojedinačnih projektnih aktivnosti i biti primijenjeni u širem kontekstu – kroz buduće projekte, mjere i politike usmjerene na obnovu prirode i jačanje otpornosti prekograničnog područja na posljedice klimatskih promjena.

Uključujemo javnost

• RESILIO nije samo projekt istraživanja i obnove prirode – želimo da informacije i iskustva dođu do što većeg broja ljudi. Zato o provedenim aktivnostima, planovima i zanimljivostima s terena redovito izvještavamo putem društvenih mreža projektnih partnera i službene web stranice projekta.
• Kako bismo komunikaciju dodatno povezali i uskladili, okupili smo Komunikacijski odbor, u kojem sudjeluju predstavnici svih projektnih partnera. Zajednički ćemo raditi na tome da javnost upoznamo s aktivnostima projekta, približimo važnost plave i zelene infrastrukture u prilagodbi klimatskim promjenama te otvorimo prostor za pitanja, razmjenu znanja i uključivanje građana u projektne aktivnosti.
• U sljedećem razdoblju očekuju nas i prve aktivnosti u kojima će se moći uključiti šira javnost, uključujući i kampanju uklanjanja invazivnih stranih biljnih vrsta.

Po sestanku – na teren!

Po sestanku smo se odpravili na terenski ogled Đulinega brezna, enega ključnih naravnih fenomenov Ogulina. V okviru projekta RESILIO je za Đulino brezno predvidena izdelava podrobne študije in načrta čiščenja, s ciljem obnove njegove funkcije odvajanja presežnih padavinskih voda in prispevanja k zaščiti območja pred poplavami.

Dan smo zaključili z neformalnim druženjem in skupnim kosilom – priložnostjo za nadaljevanje pogovorov, izmenjavo izkušenj in druženje partnerjev zunaj formalnega dela sestanka.

Kaj sledi?

Pred nami je obdobje, v katerem se bodo aktivnosti vse bolj preselile na teren.

• Načrtovane so nadaljnje pilotne akcije čiščenja in obnove malih vodnih teles, nadaljevanje spremljanja ciljnih vrst in okoljskih parametrov, aktivnosti nadzora in odstranjevanja invazivnih tujerodnih vrst, strokovne delavnice ter dogodki za javnost.
• Čakajo nas tudi študijski obiski ponornih območij na čezmejnem območju ter priprava publikacije, namenjene širši javnosti, o vplivu podnebnih sprememb na vodne ekosisteme.

Prvo poročevalsko obdobje je tako prineslo nabavo opreme, terenske raziskave, povezovanje s strokovnjaki in institucijami ter prve konkretne posege na terenu. V nadaljevanju projekta bomo začeto nadgrajevali z novimi aktivnostmi, ki prispevajo k obnovi narave, spremljanju sprememb v okolju, izmenjavi znanja in sodelovanju ter vključevanju lokalnih skupnosti – s ciljem ustvarjanja odpornejšega čezmejnega prostora.

Nakon sastanka – na teren!

Nakon sastanka uputili smo se u terenski obilazak Đulinog ponora, jednog od ključnih prirodnih fenomena Ogulina. U sklopu projekta Resilio za Đulin ponor predviđena je izrada detaljne studije i plana čišćenja, s ciljem obnove njegove funkcije odvođenja viška oborinskih voda i doprinosa zaštiti područja od poplava.

Dan smo zaključili neformalnim druženjem i zajedničkim ručkom – prilikom za nastavak razgovora, razmjenu iskustava i druženje partnera izvan formalnog dijela sastanka.

Što slijedi?

Pred nama je razdoblje u kojem će se aktivnosti sve više preseliti na teren.

• Planirane su daljnje pilot-akcije čišćenja i obnove malih vodenih tijela, nastavak praćenja ciljnih vrsta i okolišnih parametara, aktivnosti kontrole i uklanjanja invazivnih stranih vrsta, stručne radionice i događanja za javnost.
• Očekuju nas i studijski posjeti ponornim zonama na prekograničnom području, kao i priprema publikacije namijenjene široj javnosti o utjecaju klimatskih promjena na vodene ekosustave.

Prvo izvještajno razdoblje tako je donijelo nabavu opreme, terenska istraživanja, povezivanje sa stručnjacima i institucijama te prve konkretne zahvate na terenu. U nastavku projekta nadograđivat ćemo započeto s novim aktivnostima koje doprinose obnovi prirode, praćenju promjena u okolišu, razmjeni znanja i suradnji te uključivanju lokalnih zajednica – s ciljem stvaranja otpornijeg prekograničnog prostora.