Projekt RESILIO obravnava skupne izzive čezmejnega območja Slovenije in Hrvaške, ki jih povzročajo podnebne spremembe, degradacija ekosistemov in onesnaženje ponornih kraških območij, tako v urbanih kot tudi v neurbanih okoljih. Pogoste suše, spremenjeni padavinski režimi in ekstremni vremenski pojavi negativno vplivajo na vodne vire, biotsko raznovrstnost in kakovost življenja lokalnih skupnosti, medtem ko onesnaženje kraških podzemnih sistemov resno ogroža kakovost podzemnih voda in ekosisteme, ki so neposredno odvisni od teh vodnih virov. Projekt RESILIO naslavlja ta skupni izziv s povezovanjem institucij, izboljšanjem pripravljenosti na nesreče, s krepitvijo zelene in modre infrastrukture ter z ozaveščanjem javnosti, s čimer prispeva k prilagajanju na podnebne spremembe. Splošni cilj projekta je povečati odpornost naravnih ekosistemov in urbanih območij na podnebne spremembe z izvajanjem trajnostnih rešitev, izboljšanjem čezmejnega sodelovanja in optimizacijo strategij odzivanja. Ključna sprememba, ki jo projekt želi doseči, je vzpostavitev bolj usklajenega in odpornega čezmejnega območja, v katerem se naravni viri učinkovito varujejo in upravljajo v skladu s podnebnimi izzivi. Sodelovanje institucij iz Slovenije in Hrvaške bo omogočilo prenos znanja, izmenjavo dobrih praks ter skupno oblikovanje ukrepov, ki delujejo na širšem geografskem območju. Inovativnost projekta RESILIO se kaže v integraciji različnih pristopov – od infrastrukturnih ukrepov za zaščito pred poplavami do krepitve ekosistemskih storitev in participativnih aktivnosti, ki vključujejo javnost in strokovnjake. Projekt povezuje različne sektorje – od občin, upravljavcev zavarovanih območij in okoljskih organizacij, preko znanstvenih institucij do civilne zaščite – kar omogoča celovit in trajnosten pristop k reševanju podnebnih izzivov. 

Projekt RESILIO bavi se zajedničkim izazovima prekograničnog područja Slovenije i Hrvatske uzrokovanih klimatskim promjenama, degradacijom ekosustava i onečišćenjem ponornih krških zona, kako u urbanim tako i u neurbanim sredinama. Česte suše, promijenjeni režimi padalina i ekstremne vremenske nepogode negativno utječu na vodne resurse, bioraznolikost i kvalitetu života lokalnih zajednica, dok onečišćenje krških podzemnih sustava ozbiljno ugrožava kvalitetu podzemnih  voda i ekosustava koji izravno ovise o tim vodnim resursima. Projekt RESILIO adresira ovaj zajednički izazov povezivanjem institucija, unapređenjem pripravnosti za katastrofe te jačanjem zelene i plave infrastrukture, širenjem svijesti javnosti čime se doprinosi prilagodbi na klimatske promjene. Opći cilj projekta je povećati otpornost prirodnih ekosustava i urbanih područja na klimatske promjene kroz implementaciju održivih rješenja, unapređenje prekogranične suradnje i optimizaciju strategija odgovora. Ključna promjena koju projekt nastoji postići jest stvaranje koordiniranijeg i otpornijeg prekograničnog područja u kojem se prirodni resursi učinkovito štite i upravljaju u skladu s klimatskim izazovima. Suradnja institucija iz Slovenije i Hrvatske omogućit će prijenos znanja, razmjenu dobrih praksi te zajedničko kreiranje mjera koje djeluju na širem geografskom području. Inovativnost projekta RESILIO očituje se u integraciji različitih pristupa – od infrastrukturnih mjera za zaštitu od poplava do jačanja usluga ekosustava i participativnih aktivnosti koje uključuju javnost i stručnjake. Projekt spaja različite sektore – od općina, upravitelja zaštićenih područja i ekoloških organizacija, preko znanstvenih institucija, do civilne zaštite – čime se omogućuje sveobuhvatan i održiv pristup rješavanju klimatskih izazova. 

• Univerza na Primorskem 

• Udruga Hyla
• Javna ustanova „Park prirode Žumberak – Samoborsko gorje“
• Občina Ilirska Bistrica 
• Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti (ZRC SAZU)
• Občina Pivka 
• Grad Ogulin  

Glavni rezultati projekta so usmerjeni v vzpostavitev dolgoročnega in trajnostnega sodelovanja med partnerji in ciljnimi skupinami ter v krepitev medsektorskega sodelovanja med znanstvenimi institucijami , enotami lokalne samouprave, organizacijami civilne družbe in reševalnimi službami na obeh straneh meje. Z razvojem skupnega, dolgoročnega modela upravljanja in varstva kraških vodnih ekosistemov bo projekt prispeval k učinkovitejši zaščiti okolja, izboljšanju kakovosti podzemnih in površinskih voda ter krepitvi čezmejnega sodelovanja pri ohranjanju naravnih virov. Pomemben del projektnih aktivnosti predstavljajo pilotne intervencije na terenu. Te vključujejo čiščenje ponorov na čezmejnem območju z namenom zmanjšanja tveganja poplav, obnovo manjših vodnih teles za boljše zadrževanje vode in večjo odpornost na sušo ter pilotno upravljanje izbranih invazivnih tujerodnih vrst z vzpostavitvijo odprte podatkovne baze. Projekt bo prav tako vzpostavil sistem dolgoročnega spremljanja podnebnih sprememb in odpornosti habitatov, razvil skupni protokol za metodološko usklajeno spremljanje vodnih ekosistemov ter ponudil skupne rešitve za ukrepanje in prilagajanje podnebnim spremembam. Poleg tega bodo organizirani različni dogodki in aktivnosti za javnost z namenom ozaveščanja o podnebnih izzivih in pomenu varstva narave. Vse skupaj prispeva k bolj odpornemu, varnemu in bolje povezanemu čezmejnemu območju. 

Glavni ishodi projekta usmjereni su na uspostavu dugoročne i održive suradnje između partnera i ciljnih skupina te na jačanje međusektorske suradnje između znanstvenih institucija, jedinica lokalne samouprave, organizacija civilnog društva i službi spašavanja s obje strane granice. Kroz razvoj zajedničkog, dugoročnog modela upravljanja i zaštite krških ekosustava projekt će doprinijeti učinkovitijoj zaštiti okoliša, unapređenju kvalitete podzemnih i površinskih voda te snažnijoj prekograničnoj suradnji u očuvanju prirodnih resursa. Važan dio projektnih aktivnosti čine pilot intervencije na terenu. One uključuju čišćenje ponora u prekograničnom području s ciljem smanjenja rizika od poplava, obnovu malih vodenih tijela radi boljeg zadržavanja vode i povećanja otpornosti na sušu, kao i pilot upravljanje odabranim invazivnim stranim vrstama uz uspostavu otvorene baze podataka. Projekt će također uspostaviti sustav dugoročnog praćenja klimatskih promjena i otpornosti staništa, razviti zajednički protokol za metodološki usklađeno praćenje vodenih ekosustava te ponuditi zajednička rješenja za djelovanje i prilagodbu klimatskim promjenama. Uz to, organizirat će se različita događanja i aktivnosti za javnost s ciljem podizanja svijesti o klimatskim izazovima i važnosti zaštite prirode. Sve to zajedno doprinosi otpornijem, sigurnijem i bolje povezanom prekograničnom području.

• Vodja projekta / Voditeljica projekta – dr. Martina Lužnik, martina.luznik@upr.si 
• Vodja komunikacije projekta / Komunikacijska voditeljica projekta – Katarina Koller Šarić, mag.biol.exp.,  katarina.koller@hhdhyla.hr