Strengthening the Resilience of Border River Basins to Climate Change With an Emphasis on Extreme Hydrological Events
Prijegled projekta
Pregled projekta
Glavni cilj projekta STRIVER je spodbuditi prilagajanje na podnebne spremembe ter okrepiti odpornost čezmejnih rečnih območij Hrvaške in Slovenije na ekstremne hidrološke dogodke, kot so poplave in suše. S projektom se želi vzpostaviti trajni sistem čezmejnega upravljanja s podnebnimi tveganji z razvojem visokoresolucijskih numeričnih modelov in uporabo računalniških simulacij za natančno napovedovanje vodostaja, z integracijo naprednih tehnoloških rešitev, prilagojenih zahtevam varovanja javnega zdravja in biotske raznovrstnosti. Skupni akcijski načrt in strukturiran dialog z deležniki iz sektorjev kmetijstva, turizma in prostorskega načrtovanja bosta zagotovila dolgoročno koordinacijo ter vključitev inovativnih rešitev v strateške dokumente obeh držav.
Glavni cilj projekta STRIVER je potaknuti prilagodbu na klimatske promjene te ojačati otpornost pograničnih riječnih područja Hrvatske i Slovenije na ekstremne hidrološke događaje poput poplava i suša. Projektom se želi uspostaviti trajni sustav prekograničnog upravljanja klimatskim rizicima kroz razvoj visokorezolucijskih numeričkih modela i primjenu računalnih simulacija za precizno predviđanje vodostaja, uz integraciju naprednih tehnoloških rješenja prilagođenih zahtjevima zaštite javnog zdravlja i bioraznolikosti. Zajednički akcijski plan i strukturirani dijalog s dionicima iz sektora poljoprivrede, turizma i prostornog planiranja osigurat će dugoročnu koordinaciju te ugradnju inovativnih rješenja u strateške dokumente obje države.
Projektno partnerstvo
Učinki projekta
Ishodi projekta
Organizacije, vključene v projekt, bodo skupaj razvile in sprejele čezmejni Akcijski načrt za prilagajanje podnebnim spremembam. Ta načrt bo vključeval ukrepe prilagajanja v sektorjih upravljanja z vodnimi viri, prostorskega načrtovanja, kmetijstva in turizma. Z izvedbo tega načrta bodo vzpostavljene dolgoročne smernice za odločevalce v obeh državah, predlagani ukrepi pa bodo vključeni v strateške in prostorsko-planske dokumente ter določeni jasni kazalniki spremljanja izvajanja.
V okviru projekta bo razvit numerični model za simulacijo ekstremnih hidroloških scenarijev, kot so poplave in suše. Ta rešitev bo testirana s pilotnimi aktivnostmi na izbranih lokacijah v čezmejnem območju. Poleg tega bo razvita rešitev za sistematično ocenjevanje družbenih in okoljskih vplivov ter vzpostavljen sistem pilotnega spremljanja zdravstvenih tveganj, povezanih s hidrološkim ekstremi. Ti orodji bodo nacionalnim organom, službam civilne zaščite in lokalni samoupravi omogočili natančnejšo oceno tveganj, načrtovanje ukrepov prilagajanja in optimizacijo operativnih postopkov v kriznih razmerah.
Da bi zagotovili dolgoročno vzdržnost in pomnožili pozitivni učinek na programsko območje, bodo projektni partnerji in druge vključene institucije vzpostavili trajno čezmejno platformo za izmenjavo podatkov in koordinacijo aktivnosti. Razvit bo skupni protokol za čezmejno koordinacijo, ki bo z jasno opredeljenimi postopki formaliziral sodelovanje med hrvaškimi in slovenskimi institucijami. S podpisom sporazumov o sodelovanju bo vzpostavljeno aktivno partnerstvo najmanj 15 organizacij, ki bodo po zaključku projekta nadaljevale sodelovanje pri upravljanju tveganj.
Organizacije uključene u projekt zajednički će razviti i donijeti prekogranični Akcijski plan za prilagodbu klimatskim promjenama. Ovaj plan integrirat će mjere prilagodbe u sektorima upravljanja vodnim resursima, prostornog planiranja, poljoprivrede i turizma. Provedbom ovog plana uspostavit će se dugoročne smjernice za donositelje odluka u obje zemlje, a predložene mjere će se integrirati u strateške i prostorno-planske dokumente te definirati jasne pokazatelje praćenja implementacije.
Tijekom projekta razvit će se numerički model za simulaciju ekstremnih hidroloških scenarija, poput poplava i suša. Ovo rješenje bit će testirano kroz pilot-djelovanja na odabranim lokacijama u prekograničnom području. Uz to, razvit će se rješenje za sustavnu procjenu društvenih i okolišnih utjecaja te će se uspostaviti sustav pilot praćenja zdravstvenih rizika povezanih s hidrološkim ekstremima. Ovi alati omogućit će nacionalnim tijelima, službama civilne zaštite te lokalnoj samoupravi precizniju procjenu rizika, planiranje mjera prilagodbe i optimizaciju operativnih postupaka u krizama.
Kako bi se osigurala dugoročna održivost i multiplicirao pozitivan učinak na programsko područje, projektni partneri i druge uključene institucije uspostavit će trajnu prekograničnu platformu za razmjenu podataka i koordinaciju aktivnosti. Razvit će se zajednički protokol za prekograničnu koordinaciju koji će s jasno definiranim procedurama formalizirati suradnju između hrvatskih i slovenskih institucija. Kroz potpisivanje sporazuma o suradnji, uspostavit će se aktivno partnerstvo od minimalno 15 organizacija koje će nastaviti surađivati u upravljanju rizicima i nakon završetka projekta.
Sredstva projekta / Budget projekta
Trajanje projekta
Začetek projekta / Početak projekta:
01.03.2026.
Zaključek projekta / Završetak projekta:
31.08.2028.
Kontakt
prof. dr. sc. Lado Kranjčević, voditelj projekta
lado.kranjcevic@riteh.uniri.hr
+385 51 651 444
Vukovarska 58
51000 Rijeka