Novice projekta / Vijesti projekta

Študentska predstavitev Zelenega sistema 2.0

V okviru projekta ZeleNatura (Interreg Program Slovenija-Hrvaška 2021-2027), ki se ukvarja z izboljšanjem zelene infrastrukture v urbanih jedrih severnega Jadrana, vas vabimo na študentsko predstavitev Zelenega sistema 2.0 študentov krajinske arhitekture (Oddelek za krajinsko arhitekturo UL BF), pod mentorstvom doc. Darje Matjašec in asist. Nejca Florjanca in ukrepov za hlajenje mesta študentov industrijskega oblikovanja (Oddelek za industrijsko oblikovanje ALUO) pod mentorstvom izr. Prof. Primoža Jeze.

KDAJ? v torek, 18. februarja, ob 10:00

KJE? na Oddelku za krajinsko arhitekturo Biotehniške fakultete v Ljubljani

Zelena infrastruktura je nepogrešljiv del sodobno zasnovanih urbanih območij. Kvalitetno zasnovana zelena infrastruktura prinese preplet pozitivnih učinkov od okoljskih do družbenih. Na predstavitvi bodo razložene temeljite prostorske analize urbanega območja Izole in Kopra, vključno z zasnovo zelenega sistema Kopra in Izole, ki jih spremljajo ukrepi za senčenje in hlajenje, prilagojeni starem mestnem jedru.

Prosimo za potrditev vaše udeležbe do petka, 14. 2. 2025 na barbara.kostanjsek@bf.uni-lj.si

Studentska prezentacija Zelenog sustava 2.0

U sklopu projekta ZeleNatura (Interreg Program Slovenija-Hrvatska 2021-2027), koji se bavi unapređenjem zelene infrastrukture u urbanim središtima sjevernog Jadrana, pozivamo vas na studentsku prezentaciju Zelenog sustava 2.0 studenata krajobrazne arhitekture (Odsjek za krajobraznu arhitekturu UL BF), mentori doc. Darja Matjašec i asist. Nejc Florjanc i mjere za hlađenje grada studenata industrijskog dizajna (Odsjek za industrijski dizajn ALUO), mentor izv. prof. Primož Jeza.

KADA? u utorak, 18. veljače u 10:00 sati

GDJE? na Odsjeku za krajobraznu arhitekturu Biotehničkog fakulteta u Ljubljani

Zelena infrastruktura neizostavan je dio modernih urbanih sredina. Kvalitetno dizajnirana zelena infrastruktura donosi mješavinu pozitivnih učinaka od ekoloških do društvenih. U prezentaciji će biti objašnjene temeljite prostorne analize urbanog područja Izole i Kopra, uključujući projektiranje zelenog sustava Kopra i Izole, popraćeno mjerama zasjenjenja i hlađenja prilagođenim staroj gradskoj jezgri.

Molimo vas da svoje sudjelovanje potvrdite do petka 14. 2. 2025 na barbara.kostanjsek@bf.uni-lj.si

Agronomska fakulteta Univerze v Zagrebu nabavila multispektralni dron za spremljanje pilotnih lokacij projekta ZeleNatura

V okviru projekta ZeleNatura, katerega osrednji cilj je razvoj in krepitev zelene infrastrukture v urbanih območjih, je Agronomska fakulteta Univerze v Zagrebu nabavila multispektralni dron, ki se uporablja za snemanje in spremljanje pilotnih lokacij v Mestni občini Kastav ter občinah Izola in Koper. Ta tehnologija omogoča natančno kartiranje vegetacije in sprememb v prostoru skozi čas, kar predstavlja pomembno orodje za načrtovanje in vrednotenje zelenih ukrepov.

Prva snemanja z multispektralnim dronom so bila že izvedena na vseh pilotnih lokacijah. V Kastvu so bili posneti urbani park, šolski vrt, ki bo služil kot vzorčni primer ukrepov za ohranjanje biotske raznovrstnosti, ter zid ob prometnici, ki bo ozelenjen kot primer vertikalne zelene infrastrukture. V Izoli in Kopru so bile posnete mestne površine, ki se preurejajo v urbane vrtove in zelenjavne gredice – prostore, ki prispevajo k funkcionalnemu in povezanemu zelenemu omrežju znotraj naselij.

Pridobljeni posnetki bodo služili kot začetni (referenčni) rastrski sloji v digitalnih totemih, ki bodo nameščeni v vsakem od treh mest/občin, prav tako pa bodo javno dostopni prek spletne strani projekta. Na ta način bodo prebivalci in vsi zainteresirani lahko spremljali preobrazbo prostora ter učinke vlaganj v zeleno infrastrukturo.

Po izvedbi načrtovanih posegov in zasaditvi rastlin bodo sledila nova snemanja. Multispektralna analiza bo omogočila zgodnje zaznavanje mladih rastlin in spremljanje njihovega zdravstvenega stanja, kar je še posebej pomembno v urbanih okoljih, kjer so mlade rastline izpostavljene stresnim dejavnikom, kot so pomanjkanje vode, visoke temperature in druge posledice podnebnih sprememb.

Z uporabo napredne senzorske tehnologije projekt ZeleNatura izboljšuje spremljanje učinkovitosti zelenih intervencij ter prikazuje, kako lahko digitalne rešitve podpirajo razvoj zelene infrastrukture in prispevajo k oblikovanju odpornejših, zdravih in trajnostnih urbanih prostorov.

Agronomski fakultet Sveučilišta u Zagrebu nabavio multispektralni dron za praćenje pilot lokacija projekta ZeleNatura

U okviru projekta ZeleNatura, čiji je središnji motiv razvoj i jačanje zelene infrastrukture u urbanim sredinama, Sveučilište u Zagrebu Agronomski fakultet nabavilo je multispektralni dron koji se koristi za snimanje i praćenje pilot lokacija u Gradu Kastvu te općinama Izola i Kopar. Ova tehnologija omogućuje precizno mapiranje vegetacije i promjena u prostoru kroz vrijeme, što predstavlja važan alat za planiranje i vrednovanje zelenih mjera.

Prva snimanja multispektralnim dronom već su provedena na svim pilot lokacijama. U Kastvu su snimljeni urbani park, školski vrt koji će služiti kao ogledni primjer mjera za očuvanje bioraznolikosti te zid uz prometnicu koji će se ozeleniti kao primjer vertikalne zelene infrastrukture. U Izoli i Kopru snimljene su gradske površine koje se prenamjenjuju u urbane vrtove i povrtnjake – prostore koji doprinose funkcionalnoj i povezanoj zelenoj mreži unutar naselja.

Dobivene snimke koristit će se kao početni (referentni) raster slojevi u digitalnim totemima koji će biti postavljeni u svakom od triju gradova/općina, a bit će također javno dostupni putem mrežne stranice projekta. Na taj način, građani i svi zainteresirani moći će pratiti transformaciju prostora i učinke ulaganja u zelenu infrastrukturu.

Nakon provedbe planiranih zahvata i sadnje biljaka, uslijedit će nova snimanja. Multispektralna analiza omogućit će ranu detekciju mladih biljaka i praćenje njihova zdravstvenog stanja, što je posebno važno u urbanim sredinama gdje su mlade biljke izložene čimbenicima stresa poput nedostatka vode, visokih temperatura i drugih posljedica klimatskih promjena.

Primjenom napredne senzorske tehnologije, projekt ZeleNatura unaprjeđuje praćenje učinkovitosti zelenih intervencija te pokazuje kako digitalna rješenja mogu podržati razvoj zelene infrastrukture i doprinijeti stvaranju otpornijih, zdravijih i održivijih urbanih prostora.

Stereomikroskop za oceno biotske raznovrstnosti entomofaune

V okviru projekta ZeleNatura se je Agronomska fakulteta Univerze v Zagrebu opremila s stereomikroskopom, ki se uporablja za podrobno analizo in določanje žuželk, zbranih na pilotnih lokacijah v Mestni občini Kastav ter občinah Izola in Koper. Ta oprema omogoča natančno določanje vrst, ki jih spremljamo z različnimi metodami monitoringa, kot so vizualni pregledi, lovne pasti ali odvzem vzorcev vegetacije.

Takšno presejanje začetnega stanja biotske raznovrstnosti je ključno za razumevanje sestave skupnosti žuželk v urbanih okoljih pred izvedbo zelenih intervencij. Pridobljeni podatki služijo kot osnova za oceno začetne biotske raznovrstnosti, identifikacijo koristnih organizmov in morebitnih groženj ter načrtovanje ukrepov, ki bodo izboljšali ekološko vrednost prostora.

Ta pristop je popolnoma usklajen s Strategijo EU za biotsko raznovrstnost do leta 2030, ki poudarja pomen ohranjanja in obnavljanja narave, ustvarjanja funkcionalne zelene infrastrukture ter povečanja odpornosti urbanih območij na podnebne spremembe. Na podlagi začetnih analiz je mogoče priporočiti ukrepe za ohranjanje in povečanje populacij koristnih žuželk, po izvedbi zelenih rešitev pa bo ponovno izvedeno presejanje biotske raznovrstnosti za oceno njihove učinkovitosti.

S kombinacijo terenskega monitoringa in laboratorijske analize s stereomikroskopom projekt ZeleNatura zagotavlja znanstveno utemeljeno oceno stanja biotske raznovrstnosti ter prikazuje, kako lahko digitalne in analitične rešitve podpirajo cilje evropske politike ohranjanja narave in razvoj kakovostne zelene infrastrukture v urbanih okoljih.

Stereomikroskop za procjenu bioraznolikosti entomofaune

U sklopu projekta ZeleNatura, Sveučilište u Zagrebu Agronomski fakultet opremilo se stereomikroskopom koji se koristi za detaljnu analizu i determinaciju kukaca prikupljenih na pilot lokacijama u Gradu Kastvu te općinama Izola i Kopar. Ova oprema omogućuje precizno određivanje vrsta koje se prate različitim metodama monitoringa, poput vizualnih pregleda, lovnih klopki ili uzorkovanja vegetacije.

Takav screening početnog stanja bioraznolikosti ključan je za razumijevanje sastava zajednica kukaca u urbanim sredinama prije provedbe zelenih intervencija. Dobiveni podaci služe kao temelj za procjenu početne bioraznolikosti, identifikaciju korisnih organizama i potencijalnih prijetnji te planiranje intervencija koje će unaprijediti ekološku vrijednost prostora.

Ovaj pristup u potpunosti je usklađen sa Strategijom EU za bioraznolikost do 2030. godine, koja naglašava važnost očuvanja i obnove prirode, stvaranja funkcionalne zelene infrastrukture te povećanja otpornosti urbanih prostora na klimatske promjene. Na temelju početnih analiza moguće je preporučiti mjere koje doprinose očuvanju i povećanju populacija korisnih kukaca, dok će se nakon implementacije zelenih rješenja ponovno provesti screening bioraznolikosti kako bi se procijenila njihova učinkovitost.

Kombinacijom terenskog monitoringa i laboratorijske analize stereomikroskopom, projekt ZeleNatura osigurava znanstveno utemeljenu procjenu stanja bioraznolikosti te pokazuje kako digitalna i analitička rješenja mogu podržati ciljeve europske politike očuvanja prirode i razvoj kvalitetne zelene infrastrukture u urbanim sredinama.

Projekt ZeleNatura prinesel nov zeleni kotiček v izolsko mestno središče

Izola, 19. 9. 2025 – Občina Izola je s podporo JZP Izola v okviru evropskega projekta ZeleNatura uredila urbani vrt Zeleni kare v mestnem jedru. Ob slovesnem odprtju sta župan Milan Bogatič ter koordinatorica Ministrstva za zunanje in evropske zadeve Tanja Strniša zasadila oljko, ki simbolizira deset let delovanja Podporne točke za Jadransko-jonsko makroregijo ter deseto obletnico Tedna sredozemske obale in makroregionalnih strategij v Izoli.

Na podlagi idejne zasnove, ki jo je pripravilo podjetje Landstudio 015, bodo do sedaj neurejene površine nadomestili vrtički in manjši park. Zasajena bodo različna drevesa in grmovnice, urejene visoke grede in kompostniki ter postavljene klopi. Namen investicije je poudariti pomen ozelenjevanja v starem mestnem jedru, tako z zgodovinsko-urbanističnega vidika kot tudi s stališča ohranjanja zelenih površin. Naložba, vredna 140.000 evrov, bo omogočila preobrazbo in revitalizacijo starega mestnega jedra, zmanjšala učinek toplotnih otokov znotraj strnjenega mestnega območja ter prispevala k boljši kakovosti življenja.

Ob odprtju Zelenega kareja je župan Milan Bogatič povedal, da je »preureditev te površine rezultat interdisciplinarnega strokovnega znanja, premišljenih odločitev in tudi nekaj kompromisov« ter dodal: »Verjamem, da smo jih sprejeli v dobrobit vseh – uporabnikov in narave.«

Koordinatorica makroregionalnih strategij v Sloveniji Tanja Strniša pa je izpostavila: »Slovenija je edina država, ki z vsem svojim ozemljem sodeluje v treh od štirih strategij Evropske unije: podonavski, jadransko-jonski in alpski. S podporno točko v Izoli je omogočila povezovanje ter izmenjavo dobrih praks v obliki Tedna sredozemske obale in makroregionalnih strategij. Oljka, tradicionalni simbol miru, dolgoživosti in modrosti, v sredozemskem prostoru predstavlja tudi povezanost s tradicijo, naravo in trajnostnim razvojem, zato se nam je zdela najprimernejša za obeležitev dvojnega jubileja.«

Oljko je Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve podelilo občini na slavnostnem odprtju 10. Tedna sredozemske obale, ki je potekalo 16. septembra v Manziolijevi palači. Tam je na ogled tudi razstava Oddelka za krajinsko arhitekturo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani, ki prikazuje možno zasnovo zelenega sistema urbanega območja Kopra in Izole.

Projekt ZeleNatura – Izboljšanje urbane infrastrukture za bolj zelena jedra severnega Jadrana sofinancira Evropska unija v okviru Programa Interreg VI-A Slovenija – Hrvaška 2021–2027. Vodilni partner projekta je Občina Kastav, s Hrvaške pa prihajata še partnerja Lokalna akcijska skupina Terra Liburnia in Fakulteta za agronomijo Univerze v Zagrebu. Na slovenski strani sta poleg Občine Izola v projekt vključena Mestna občina Koper in Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani. Celotna vrednost projekta znaša nekoliko več kot dva milijona evrov, od katerih je s strani EU zagotovljeno sofinanciranje v višini 80 odstotkov, torej 1,6 milijona evrov. Občini Izola pripada za projektne aktivnosti skupno dobrih 287.000 evrov.

Projekt ZeleNatura donio novi zeleni kutak u središte Izole

Izola, 19. 9. 2025. – Općina Izola je uz podršku JZP Izola u sklopu europskog projekta ZeleNatura uredila urbani vrt Zeleni kare u gradskom jezgru. Na svečanom otvorenju gradonačelnik Milan Bogatič i koordinatorica Ministarstva vanjskih i europskih poslova Tanja Strniša zasadili su maslinu koja simbolizira deset godina djelovanja Podporne točke za Jadransko-jonsku makroregiju te desetu obljetnicu Tjedna jadranske obale i makroregionalnih strategija u Izoli.

Na temelju idejnog rješenja koje je izradio Landstudio 015, dosad neuređene površine zamijenit će vrtovi i manji park. Bit će zasađena različita stabla i grmovi, uređene visoke gredice i kompostišta te postavljene klupe. Cilj ulaganja je naglasiti važnost ozelenjavanja u staroj gradskoj jezgri, kako s povijesno-urbanističkog aspekta, tako i s aspekta očuvanja zelenih površina. Investicija vrijedna 140.000 eura omogućit će preobrazbu i revitalizaciju stare gradske jezgre, smanjenje učinka toplinskih otoka unutar zbijenog gradskog područja te doprinijeti boljoj kvaliteti života.

Na otvorenju Zelenog karea gradonačelnik Milan Bogatič rekao je da je „preuređenje ove površine rezultat interdisciplinarnog stručnog znanja, promišljenih odluka i također nekoliko kompromisa“ te dodao: „Vjerujem da smo ih donijeli na dobrobit svih – korisnika i prirode.“

Koordinatorica makroregionalnih strategija u Sloveniji Tanja Strniša naglasila je: „Slovenija je jedina država koja s cijelim svojim teritorijem sudjeluje u tri od četiri strategije Europske unije: podunavskoj, jadransko-jonskoj i alpskoj. S podporna točkom u Izoli omogućila je povezivanje i razmjenu dobrih praksi kroz Tjedan jadranske obale i makroregionalnih strategija. Maslina, tradicionalni simbol mira, dugovječnosti i mudrosti, u mediteranskom prostoru predstavlja i povezanost s tradicijom, prirodom i održivim razvojem, stoga nam se činila najprikladnijom za obilježavanje dvostruke obljetnice.“

Maslinu je Ministarstvo vanjskih i europskih poslova darovalo općini na svečanom otvorenju 10. Tjedna jadranske obale, koji je održan 16. rujna u Palači Manzioli. Tamo je postavljena i izložba Odjela za krajobraznu arhitekturu Biotehničkog fakulteta Sveučilišta u Ljubljani, koja prikazuje mogući koncept zelenog sustava urbanog područja Kopra i Izole.

Projekt ZeleNatura – Poboljšanje urbane infrastrukture za zelenije jezgre sjevernog Jadrana sufinancira Europska unija u okviru Programa Interreg VI-A Slovenija – Hrvatska 2021.–2027. Vodeći partner projekta je Općina Kastav, a iz Hrvatske u projektu sudjeluju još Lokalna akcijska skupina Terra Liburnia i Agronomski fakultet Sveučilišta u Zagrebu. Sa slovenske strane, uz Općinu Izola, uključeni su i Mestna občina Koper te Biotehnički fakultet Sveučilišta u Ljubljani. Ukupna vrijednost projekta iznosi nešto više od dva milijuna eura, od čega je Europska unija osigurala sufinanciranje od 80 posto, odnosno 1,6 milijuna eura. Općini Izola pripada ukupno nešto više od 287.000 eura za projektne aktivnosti.

Analiza stanja in primeri dobrih praks pri izvajanju zelene infrastrukture v urbanih območjih 

V okviru projekta ZeleNatura je bila pripravljena analiza stanja in primerov dobrih praks, ki združuje pregled obstoječih dokumentov, analizo lokalnih potreb ter priporočila za izboljšanje zelene infrastrukture v Jadranskih obalnih mestih. Dokument je sestavljen iz treh delov:

Prvi del vključuje pregled obstoječih  dokumentov, kot so prostorski akti in razvojne strategije, ki vplivajo na upravljanje zelene infrastrukture. Pregled je opravljen na štirih ravneh: EU, državni (Hrvaška, Slovenija), regionalni (PGŽ, Obalno-kraška regija) in lokalni (Kastav, Koper, Izola). Ta pregled je ključnega pomena za razumevanje trenutnega stanja in identificiranje pravnih in administrativnih okvirjev, ki usmerjajo razvoj zelene infrastrukture.

Drugi del poročila se osredotoča na potrebe in izzive obalnih mest pri upravljanju zelene infrastrukture. Vključuje analizo stanja, posvetovanja s ključnimi deležniki ter prepoznavanje lokalnih potreb in možnih rešitev, ki temeljijo na dobrih praksah iz drugih okolij. Za namen analize je bila izvedena spletna anketa med uslužbenci občin Koper, Izola in Kastav. Vprašalnik je poizvedoval o težavah, opaženih zaradi podnebnih sprememb v obravnavanih mestih, nato o potrebah po funkcijah zelene infrastrukture, ter o projektih zelene infrastrukture, ki jih anketirani prepoznajo v svojem mestu. Odgovori so analizirani ločeno za Izolo in Koper ter za Kastav, s primerjalnim pregledom rezultatov. V tem delu so predstavljene tudi konkretne rešitve iz obravnavanih mest, ki temeljijo na najboljših praksah in inovativnih pristopih iz drugih primerljivih okolij.

Tretji, ključni del poročila, ponuja nabor priporočil za izboljšanje zelene infrastrukture v Jadranskih obalnih mestih. Ta priporočila vključujejo predloge za izboljšanje prostorskega načrtovanja, krepitev sodelovanja med različnimi deležniki, ter uvajanje novih tehnologij in pristopov za bolj učinkovito upravljanje. Cilj teh priporočil je  vključitev v Skupni načrt standardizacije zelene infrastrukture na območju severnega Jadrana, ki bo vseboval poenotene pojme v zvezi z zeleno infrastrukturo, nabor elementov zelene infrastrukture z značilnostmi in principom umeščanja v prostor, ter principom zajema in izdelave baze podatkov.

V okvirju tega dela je tudi izdelana baza primerov dobrih praks iz Slovenije, Hrvaške in sveta. Izbrani projekti obravnavajo podobne izzive, kot jih zaznavajo mesta v projektu oziroma njihovi prebivalci, ter zajemajo različna merila – od strateškega do izvedbenega nivoja.

Analiza stanja i primjeri dobre prakse implementacije zelene infrastrukture u urbanim područjima

U sklopu projekta ZeleNatura izrađena je analiza stanja i primjera dobrih praksi koja objedinjuje pregled postojećih dokumenata, analizu lokalnih potreba te preporuke za poboljšanje zelene infrastrukture u jadranskim obalnim gradovima. Dokument se sastoji od tri dijela:

Prvi dio uključuje pregled postojećih dokumenata, poput prostornih akata i razvojnih strategija, koji utječu na upravljanje zelenom infrastrukturom. Pregled je proveden na četiri razine: europskoj, nacionalnoj (Hrvatska, Slovenija), regionalnoj (PGŽ, Obalno-kraška regija) i lokalnoj (Kastav, Koper, Izola). Ovaj je pregled ključan za razumijevanje trenutačnog stanja i za identificiranje pravnih i administrativnih okvira koji usmjeravaju razvoj zelene infrastrukture.

Drugi dio izvješća usmjeren je na potrebe i izazove obalnih gradova u upravljanju zelenom infrastrukturom. Uključuje analizu stanja, konzultacije s ključnim dionicima te prepoznavanje lokalnih potreba i mogućih rješenja temeljenih na dobrim praksama iz drugih sredina. Za potrebe analize provedena je online anketa među zaposlenicima gradova Kopra, Izole i Kastva. Upitnik je obuhvatio pitanja o problemima uočenima zbog klimatskih promjena u promatranim gradovima, o potrebama vezanima uz funkcije zelene infrastrukture te o projektima zelene infrastrukture koje ispitanici prepoznaju u svom gradu. Odgovori su analizirani zasebno za Izolu i Koper te za Kastav, uz komparativni pregled rezultata. U ovom su dijelu predstavljena i konkretna rješenja iz promatranih gradova, temeljena na najboljim praksama i inovativnim pristupima iz drugih usporedivih okruženja.

Treći, ključni dio izvješća donosi skup preporuka za poboljšanje zelene infrastrukture u jadranskim obalnim gradovima. Preporuke uključuju prijedloge za unapređenje prostornog planiranja, jačanje suradnje među različitim dionicima te uvođenje novih tehnologija i pristupa radi učinkovitijeg upravljanja. Cilj je ovih preporuka njihovo uključivanje u Zajednički plan standardizacije zelene infrastrukture na području sjevernog Jadrana, koji će sadržavati usklađene pojmove vezane uz zelenu infrastrukturu, skup elemenata zelene infrastrukture s njihovim obilježjima i načelima prostornog smještaja te načelima prikupljanja i izrade baze podataka.

U sklopu ovog rada izrađena je i baza podataka primjera dobrih praksi iz Slovenije, Hrvatske i svijeta. Odabrani projekti obrađuju slične izazove kakve prepoznaju gradovi uključeni u projekt ili njihovi stanovnici te obuhvaćaju različite razine – od strateške do provedbene.

Izdelava lokalnih strategij Koper-Izola

Strateški načrt urbanega območja Izola-Koper je preizkus uporabe priročnika Skupni načrt za standardizacijo zelene infrastrukture na območju severnega Jadrana, ki preverja sodelovanje med stroko in poučevanjem. Vsebina je sinteza strokovnega dela na projektu ZeleNatura ter študentskega dela pri predmetu Studio 2, MSc2, na Oddelku za krajinsko arhitekturo, Biotehniška fakulteta, Univerze v Ljubljani pod mentorstvom doc. Darje Matjašec in doc. Nejca Florjanca. V dokumentu so predstavljene predvsem študentske zasnove, ki služijo kot ilustrativni primeri in ne kot strokovne podlage.

Strateški načrt želi demonstrirati pomembnost zelene infrastrukture v urbanem okolju ter prikazati način njegove implementacije na strateški ravni. Predvsem želi izpostaviti nujnost sistemske zasnove zelene infrastrukture kot ukrepov zelenega sistema, saj mora zelena infrastruktura delovati povezano, skozi različna merila ter usklajeno, da lahko dosega cilje, ki so zastavljeni v RPP in ostalih dokumentih politik. Obenem pa želi pokazati nujnost povezovanja različnih meril, saj je eden glavnih problemov trenutnega planiranja in načrtovanja zelenih površin v mestu njihova nesistematičnost in nepovezanost. Nepovezan zeleni sistem pa omejuje zagotavljanje ekosistemskih storitev ter tako zmanjšuje njihov doprinos k prilagajanju na podnebne spremembe.

Dokument se od začetnih izhodišč postopno poglablja v analizo obstoječega stanja območja Izola–Koper. Posebno pozornost namenja prostorskim izzivom, kot so toplotni otoki, poplavna območja, dostopnost zelenih površin in drugi dejavniki, ki vplivajo na kakovost bivanja. Na tej podlagi razvija zasnovo zelenega sistema, ki vključuje ključne elemente zelene infrastrukture, njihovo vlogo ter možnosti izboljšav. Nadalje določa območja, kjer so ukrepi najbolj potrebni – od zasnove parkov do ureditev rekreacijskih površin in urbanih gozdov – ter ponuja priporočila za doseganje strateških ciljev.

Izrada lokalnih strategija Koper-Izola

Strateški plan urbanog područja Izola–Koper predstavlja pilotnu primjenu priručnika Zajednički plan za standardizaciju zelene infrastrukture na području sjevernog Jadrana, koji ispituje suradnju između stručnjaka i obrazovnog procesa. Sadržaj dokumenta je sinteza stručnog rada na projektu ZeleNatura te studentskih radova izrađenih u okviru kolegija Studio 2, MSc2, na Odjelu za krajobraznu arhitekturu Biotehničkog fakulteta Sveučilišta u Ljubljani pod mentorstvom doc. Darje Matjašec in doc. Nejca Florjanca. U dokumentu su predstavljeni pretežito studentski radovi, koji služe kao ilustrativni primjeri, a ne kao stručne podloge.

Strateški plan želi prikazati važnost zelene infrastrukture u urbanom okruženju te način njezine primjene na strateškoj razini. Posebno naglašava potrebu za sustavnim oblikovanjem zelene infrastrukture kao dijela zelenog sustava, budući da zeleno planiranje mora djelovati povezano, na različitim prostornim razmjerima i usklađeno kako bi se ostvarili ciljevi definirani u prostornim i sektorskim politikama. Istodobno želi ukazati na važnost povezivanja različitih mjerila, jer je jedan od ključnih problema postojećeg planiranja zelenih površina upravo njihova nepovezanost i fragmentiranost. Takav neusklađen zeleni sustav ograničava pružanje ekosistemskih usluga te smanjuje doprinos prilagodbi klimatskim promjenama.

Dokument se od početnih polazišta postupno produbljuje u analizu postojećeg stanja područja Izola–Koper. Posebna se pozornost posvećuje prostornim izazovima, poput toplinskih otoka, poplavnih zona, dostupnosti zelenih površina i drugih čimbenika koji utječu na kvalitetu života. Na temelju tih analiza razvija se koncept zelenog sustava koji obuhvaća ključne elemente zelene infrastrukture, njihovu ulogu i mogućnosti unapređenja. Nadalje se određuju područja u kojima su zahvati najpotrebniji – od oblikovanja parkova do uređenja rekreacijskih zona i urbanih šuma – te se daju preporuke za ostvarivanje strateških ciljeva.

ZeleNatura prinaša znanje, povezuje ljudi in spreminja odnos do narave

V okviru projekta ZeleNatura, ki se izvaja v obdobju 2024–2026 in se financira iz programa Interreg VI-A Slovenija–Hrvaška, je partner LAG Terra liburna iz Opatije doslej organiziral tri delavnice z jasno misijo: povezovati ljudi in prostore, ustvarjati zeleni kapital ter pokazati, da lahko majhna dejanja prinesejo pomembne spremembe v urbanih okoljih. Projekt poudarja izobraževanje in ozaveščanje lokalne skupnosti o pomenu ustvarjanja in ohranjanja zelenih površin, saj to neposredno prispeva k izboljšanju kakovosti življenja – dobremu počutju (wellbeing).

»Zeleni supermesto – mesto prihodnosti!« – 16. junij 2025

Otroci iz Vrtca Kastav so pokazali, da zelo dobro razumejo, kaj je v resnici pomembno! Na delavnici, ki je potekala 16. junija, je 11 malih udeležencev pokazalo izjemno razumevanje zelene infrastrukture in njene vloge pri varovanju zdravja ljudi in planeta. Skozi ustvarjalno igro so si rastline zamislili kot »superjunake«, ki mesta ščitijo pred vročinskimi vali, zmanjšujejo hrup in čistijo zrak. Otroci so nato v skupinah risali načrte »Zelenega supermesta« s strešnimi vrtovi, parki, zelenimi stenami in peš conami – vse opremljeno z njihovimi rastlinami-superjunaki. Velik entuziazem in ustvarjalnost najmlajših sta potrdila, da so tovrstne aktivnosti izjemno učinkovite pri povezovanju otrok z naravo.

»Vrt brez prekopavanja – več pridelka, manj napora« – 23. junij 2025

V popoldanskih urah je v Mestnem vrtu v Kastvu potekala delavnica, ki je pritegnila 15 članov Društva upokojencev in starejših oseb z območja mesta Kastav. Izkazalo se je, da upokojenci aktivno iščejo nove ideje, kako se tudi v zrelejših letih uspešno ukvarjati z vrtnarjenjem, metoda »vrt brez prekopavanja« pa je prava zanimivost, saj zmanjšuje fizični napor, hkrati pa povečuje pridelke in ohranja zdravje tal. Udeleženci so se seznanili z bio-permakulturo, naravnimi metodami gnojenja rastlin (fermentirana kopriva, kompostni čaj, pepel, jajčne lupine) ter s kombinirano zasaditvijo. Najvrednejši del? Praktično delo – skupaj so izdelali dvignjeno »no-dig« gredo in posadili krompir ter kumare z uporabo recikliranih plastičnih zabojev in sena. Udeleženci so poudarili, da so pridobili konkretne veščine, ki jih lahko takoj uporabijo na svojih vrtovih.

»Zeleni prostori, ki zdravijo mesto – wellbeing razsežnosti urbanih vrtov« – 11. november 2025

Tretja delavnica je bila del konference za pametne skupnosti INSPIRA LEADER 3 v Opatiji. Dvourno predavanje je zajemalo tematske sklope o zeleni infrastrukturi v mestih – od parkov in zelenih streh do podnebne odpornosti in zdravstvene infrastrukture. Udeleženci so se seznanili s primeri dobrih praks iz Berlina, Dunaja, Milana, Ljubljane in Zagreba, kjer skupnostni vrtovi v mestih spodbujajo prebivalce k aktivnemu sooblikovanju svojih sosesk. Živahna razprava je pokazala, da večina udeležencev prepoznava močne psihološke koristi bivanja v naravi (zmanjšanje stresa, boljše razpoloženje), približno polovica pa je izpostavila tudi družbeno razsežnost vrtnarjenja in občutek povezanosti pri skupnih dejavnostih. Vsi ti vidiki potrjujejo, da so zeleni prostori pravi družbeni katalizatorji – gradijo zaupanje v skupnosti, sodelovanje in občutek pripadnosti ter na koncu izboljšujejo kakovost življenja v urbanem okolju.

Kaj sledi?

Do zaključka projekta je predvidenih še osem delavnic, kar pomeni skupno enajst izobraževalnih aktivnosti. Nadaljevanje tematik trajnostnega razvoja, urbane kmetije in krepitve okoljske ozaveščenosti bo v središču prihodnjih srečanj – saj vsaka delavnica, od najmlajših do najizkušenejših udeležencev, dokazuje, da znanje, izmenjava izkušenj in praktično delo resnično prinašajo spremembe.

ZeleNatura donosi znanju, povezuje ljude i mijenja odnos prema prirodi

U sklopu projekta ZeleNatura, koji se provodi od 2024. do 2026. godine i financira iz programa Interreg VI-A Slovenija-Hrvatska, pertner LAG Terra liburna iz Opatije je do sada organizirao tri radionice s jasnom misijom: povezati ljude i prostore, stvoriti zelene kapitale te pokazati da male akcije mogu napraviti značajne promjene u urbanim cjelinama. Projekt stavlja naglasak na edukaciju i osvješćivanje lokalne zajednice o važnosti stvaranja i očuvanja zelenih prostora, jer to direktno doprinosi povećanju kvalitete života – wellbeing-a.

“Zeleni supergrad — Grad budućnosti!” – 16. lipnja 2025.

Djeca iz Dječjeg vrtića Kastav pokazala su da znaju što je zapravo važno! Na radionici održanoj 16. lipnja, 11 malih sudionika pokazalo je impresivno razumijevanje zelene infrastrukture i njezine uloge u očuvanju zdravlja ljudi i planeta. Kroz kreativnu igru osmislili su biljke kao “superjunake” koji štite gradove od toplinskih udara, smanjuju buku i čiste zrak. Djeca su zatim u skupinama crtali planove  “Zelenog supergrada” s krovnim vrtovima, parkovima, zelenim zidovima i pješačkim zonama – sve opremljeno njihovim biljkama-superjunacima. Veliki entuzijazam i kreativnost malih sudionika potvrdili su da ovakve aktivnosti iznimno učinkovito potiču povezivanje djece s prirodom.

“Vrt bez kopanja — više plodova, manje muke” – 23. lipnja 2025.

U popodnevnim satima u Gradskom vrtu u Kastvu održana je radionica koja je privukla 15 članova Udruge umirovljenika i starijih osoba s područja Grada Kastav. Pokazalo se da umirovljenici aktivno traže nove ideje kako se i u poznijim godinama uspješno baviti vrtlarenjem, a metoda “vrt bez kopanja” prava je atrakcija jer smanjuje fizički napor dok istovremeno povećava prinose i čuva zdravlje tla. Sudionici su naučili o bio-permakulturi, prirodnim metodama prihranjivanja biljaka (fermentirana kopriva, kompostni čaj, pepeo, ljuske jaja) te kombiniranoj sadnji. Najvrjedniji dio? Praktičan rad – zajednički su izradili uzdignutu “no-dig” gredicu i posadili krumpir i krastavce koristeći reciklirane plastične kašete i sijeno. Sudionici su istaknuli da su stekli konkretne vještine koje mogu odmah primijeniti u vlastitim vrtovima.

“Zeleni prostori koji liječe grad – Wellbeing dimenzije urbanih vrtova” – 11. studenog 2025.

Treća radionica bila je dio konferencije za pametne zajednice INSPIRA LEADER 3 u Opatiji. Dvosatno predavanje obuhvatilo je tematske cjeline o zelenoj infrastrukturi u gradovima – od parkova i zelenih krovova do klimatske otpornosti i zdravstvene infrastrukture. Sudionici su upoznati s primjerima dobre prakse iz Berlina, Beča, Milana, Ljubljane i Zagreba, gdje zajednički vrtovi u gradovima potiču građane da aktivno oblikuju svoje kvartove. Aktivna rasprava pokazala je da većina sudionika prepoznaje snažne psihološke dobrobiti boravka u prirodi (smanjenje stresa, bolje raspoloženje), a oko polovice ih je naglasilo društvenu dimenziju vrtlarenja i osjećaj povezanosti u zajedničkim aktivnostima. Svi ovi aspekti potvrđuju da su zeleni prostori pravi društveni katalizatori – grade povjerenje u zajednici, suradnju, osjećaj pripadnosti te na kraju dan povećavaju kvalitetu života u urbanom prostoru.

Što nas čeka?

Do završetka projekta planirano je još osam radionica, što znači ukupno jedanaest edukativnih aktivnosti. Nastavak tematike održivog razvoja, urbane poljoprivrede i jačanja okolišne svijesti bit će fokus budućih susreta – jer svaka radionica, od najmlađih do najiskusnijih sudionika, pokazuje da znanje, razmjena iskustava i praktičan rad čine razliku.

D 1.2.2 Skupni načrt za standardizacijo

Kako načrtovati zeleno infrastrukturo v mestih? je priročnik namenjen strokovnim službam občin – predvsem oddelkom za urejanje, načrtovanje in upravljanje prostora – kot praktično orodje za izboljšanje načrtovanja, izvajanja in povezovanja ukrepov zelene infrastrukture (ZI) v urbanih območjih.

Priročnik temelji na ugotovitvi, da se pomanjkanje ZI pogosto rešuje z nepovezanimi in parcialnimi ukrepi, kar zmanjšuje učinkovitost rabe prostora in odpornost mest na podnebne spremembe. ZI je razumljena kot celovit sistem naravnih in ustvarjenih zelenih površin, ki izboljšujejo kakovost zraka, ohranjajo biotsko raznovrstnost in prispevajo k boljšemu zdravju ter bivanju prebivalcev.

Publikacija združuje strokovni in participativni pristop: poleg metod prostorskih analiz (toplotni otoki, poplave, dostopnost zelenih površin) vsebuje tudi orodja za vključevanje lokalnih deležnikov, kot so fokusne skupine in kolektivno kartiranje. Tako spodbuja sodelovanje med strokovnjaki, občinami in prebivalci ter krepi procesno kulturo načrtovanja.

Struktura priročnika sledi logiki Zakaj – Kje – Kaj – Kako:

• Zakaj ZI pojasni pomen zelene infrastrukture in njen prispevek k trajnostnemu razvoju;
• Kje ZI pokaže, kako s kombinacijo analiz in participacije prepoznati območja primanjkljaja zelenih površin;
• Kaj ZI določa elemente in koncepte zelenega sistema mesta;
• Kako ZI pa prikaže konkretne primere zasnov in izvedbenih ukrepov, prilagojenih lokalnim razmeram.

Za občinske uradnike predstavlja priročnik operativno podporo pri pripravi strategij, OPN-jev, OPPN-jev in podlag za investicijske projekte. Omogoča boljšo usklajenost med prostorskimi, okoljskimi in socialnimi cilji, hkrati pa ponuja pregledno metodo, ki povezuje analitični del s praktičnimi rešitvami.

Z uporabo priročnika lahko občine sistematično pristopijo k gradnji povezanih, večfunkcionalnih in odpornih zelenih sistemov, ki dolgoročno prispevajo k večji kakovosti urbanega prostora.

D 1.2.2 Zajednički plan za standardizaciju

Kako planirati zelenu infrastrukturu u gradovima? je priručnik namijenjen stručnim službama gradova/općina – ponajprije odjelima za uređenje, planiranje i upravljanje prostorom – kao praktičan alat za poboljšanje planiranja, provedbe i povezivanja mjera zelene infrastrukture (ZI) u urbanim područjima.

Priručnik se temelji na spoznaji da se nedostatak ZI često rješava nepovezanim i parcijalnim mjerama, što smanjuje učinkovitost korištenja prostora i otpornost gradova na klimatske promjene. ZI se razumije kao cjelovit sustav prirodnih i oblikovanih zelenih površina koje poboljšavaju kvalitetu zraka, čuvaju bioraznolikost i doprinose boljem zdravlju i kvaliteti života stanovnika.

Publikacija objedinjuje stručni i participativni pristup: osim metoda prostorne analize (toplinski otoci, poplave, dostupnost zelenih površina), sadrži i alate za uključivanje lokalnih dionika, poput fokusnih skupina i kolektivnog kartiranja. Time se potiče suradnja između stručnjaka, gradova/općina i stanovnika te jača procesna kultura planiranja.

Struktura priručnika slijedi logiku Zašto – Gdje – Što – Kako:
• Zašto ZI objašnjava važnost zelene infrastrukture i njezin doprinos održivom razvoju;
• Gdje ZI pokazuje kako kombinacijom analiza i participacije prepoznati područja manjka zelenih površina;
• Što ZI definira elemente i koncepte zelenog sustava grada;
• Kako ZI prikazuje konkretne primjere koncepata i provedbenih mjera prilagođenih lokalnim uvjetima.

Za gradske/općinske službenike priručnik predstavlja operativnu podršku pri izradi strategija, prostornih planova, detaljnih planova uređenja i podloga za investicijske projekte. Omogućuje bolju usklađenost prostornih, okolišnih i društvenih ciljeva, a istovremeno nudi preglednu metodu koja povezuje analitički dio s praktičnim rješenjima.

Korištenjem priručnika gradovi i općine mogu sustavno pristupiti izgradnji povezanih, višefunkcionalnih i otpornih zelenih sustava koji dugoročno doprinose višoj kvaliteti urbanog prostora.

D 4.1.1 Čezmejna strokovna konferenca

V okviru Tedna sredozemske obale in makroregionalnih strategij je 15. septembra 2025 v Izoli potekala  čezmejna strokovna konferenca v sklopu z naslovom »Podnebna odpornost: od izvira do morja«. Dogodek je bil namenjen razpravi o trajnostnem upravljanju prostora in pomenu zelene infrastrukture (ZI) za prilagajanje na podnebne spremembe.

V osrednjem sklopu, posvečenem predstavitvi projekta ZeleNatura, so sodelovali ključni strokovnjaki: Krešimir Vidović (Grad Kastav) je predstavil primere uspešne implementacije ZI iz Kastava in Izole, Sandra Skendžić (Sveučilište u Zagrebu) je izpostavila pomen biotske raznovrstnosti v obalnih mestih, Barbara Kostanjšek (BF UL) pa je podala analizo izzivov implementacije in problematiko zagotavljanja prostora za ZI v mestnih jedrih. Konferenca se je zaključila z okroglo mizo na temo izvajanja ukrepov v praksi, ki jo je moderiral Tomaž Pipan (BF UL). V razpravi so sodelovali Nataša Bratina (MNVP), Maja Šinigoj (LOCUS), Darja Matjašec (BF UL) in Robert Turk (Občina Izola), ki so s strokovnega in odločevalskega vidika naslovili izzive uvajanja zelene infrastrukture v zahtevna urbana okolja.

V sklopu dogodka je bila pripravljena tudi razstava z delavnico z naslovom »Kako vroče nam bo?«. Razstava je združevala prikaz izobraževalne delavnice sodelovanja različnih deležnikov, rezultate študentskega procesa in predstavitev publikacije Skupnega načrta za standardizacijo. Osrednji cilj združevanja teh vsebin je bil prikazati celovit pristop k načrtovanju zelene infrastrukture v urbanih območjih severnega Jadrana, ki se razteza od dolgoročnih strateških zasnov vse do konkretne izvedbene ravni.

Vsebinska zasnova dogodka predstavlja preplet strokovnega, participativnega in pedagoškega dela. Strokovni in participativni del razstave je nastal v sklopu raziskovalne skupine (BF UL) pod vodstvom doc. dr. Tomaža Pipana. Pedagoški del razstave je nastal pri predmetih Krajinsko načrtovanje II (BSc 3) in Studio II (MSc 2) na Oddelku za krajinsko arhitekturo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani, pod mentorstvom doc. Darje Matjašec in asist. Nejca Florjanca, v sodelovanju s študenti Industrijskega oblikovanja (ALUO), pod mentorstvom izr. prof. Primoža Jeze.

Ob otvoritvi je potekal tudi voden ogled razstave, ki so ga pripravili študenti, ter obiskovalcem predstavili svoje poglede in rešitve s področja zelene infrastrukture.

D 4.1.1 Prekogranična stručna konferencija

U okviru Tjedna sredozemne obale i makroregionalnih strategija je 15. rujna 2025. u Izoli održana prekogranična stručna konferencija pod naslovom „Otpornost na klimatske promjene: od izvora do mora“. Događaj je bio namijenjen raspravi o održivom upravljanju prostorom i važnosti zelene infrastrukture (ZI) za prilagodbu klimatskim promjenama.

U središnjem dijelu, posvećenom predstavljanju projekta ZeleNatura, sudjelovali su ključni stručnjaci: Krešimir Vidović (Grad Kastav) predstavio je primjere uspješne implementacije ZI iz Kastava i Izole, Sandra Skendžić (Sveučilište u Zagrebu) istaknula je važnost bioraznolikosti u obalnim gradovima, a Barbara Kostanjšek (BF UL) podnijela je analizu izazova implementacije i problematiku osiguravanja prostora za ZI u gradskim jezgrama. Konferencija je završila okruglim stolom na temu provedbe mjera u praksi, koji je moderirao Tomaž Pipan (BF UL). U raspravi su sudjelovali Nataša Bratina (MNVP), Maja Šinigoj (LOCUS), Darja Matjašec (BF UL) i Robert Turk (Občina Izola), koji su sa stručnog i donositeljskog stajališta naslovili izazove uvođenja zelene infrastrukture u zahtjevna urbana okruženja.

U sklopu događaja pripremljena je i izložba s radionicom pod naslovom „Koliko će nam biti vruće?“. Izložba je udruživala prikaz edukativne radionice suradnje različitih dionika, rezultate studentskog procesa i predstavljanje publikacije Zajedničkog plana za standardizaciju. Glavni cilj udruživanja tih sadržaja bio je prikazati cjelovit pristup planiranju zelene infrastrukture u urbanim područjima sjevernog Jadrana, koji se proteže od dugoročnih strateških zasnova sve do konkretne izvedbene razine.

Sadržajna zasnova događaja predstavlja splet stručnog, participativnog i pedagoškog rada. Stručni i participativni dio izložbe nastao je u sklopu istraživačke skupine (BF UL) pod vodstvom doc. dr. Tomaža Pipana. Pedagoški dio izložbe nastao je pri predmetima Krajobrazno oblikovanje II (BSc 3) i Studio II (MSc 2) na Odjelu za krajobraznu arhitekturu Biotehničkog fakulteta Sveučilišta u Ljubljani, pod mentorstvom doc. Darje Matjašec i asist. Nejca Florjanca, u suradnji sa studentima Industrijskog dizajna (ALUO), pod mentorstvom izv. prof. Primoža Jeze.

Prilikom otvorenja održan je i vođeni obilazak izložbe koji su pripremili studenti te posjetiteljima predstavili svoje poglede i rješenja iz područja zelene infrastrukture.

Izvedena delavnica »Zeleni prostori, ki zdravijo mesto – wellbeing razsežnost urbanih vrtov« v Mošćeniški Dragi

V torek, 14. aprila, je v Večnamenski javni stavbi v Mošćeniški Dragi potekala navdihujoča in zelo interaktivna delavnica »Zeleni prostori, ki zdravijo mesto – wellbeing razsežnost urbanih vrtov«, ki jo je organiziral LAG Terra Liburna v okviru projekta ZeleNatura programa Interreg Slovenija–Hrvaška.

Delavnico je vodila Eliana Zec Solina, mag. paed., bacc. ing. agr., Forest Therapy Coach in Training, ki je udeležencem približala preplet pedagogike, agronomije in wellbeinga ter svoje delo predstavila skozi dejavnost Bonanova – spoj znanosti, izkušenj in občutkov.

Na delavnici so sodelovali predstavniki lokalne skupnosti, organizacij in zainteresirani občani, ki jih povezuje želja po ustvarjanju bolj zelenih in zdravih urbanih prostorov.

Že od samega začetka je bil poudarek na pogovoru, skupnem razmišljanju in izmenjavi izkušenj – udeleženci niso bili pasivno občinstvo, temveč aktivni soustvarjalci vsebin.

S pomočjo vprašanj, kratkih vaj in skupnih refleksij so raziskovali, kako lahko zelene strehe, majhni soseskini vrtovi, balkoni in terase postanejo prostori osebne regeneracije, srečevanja in ustvarjanja novega družbenega kapitala v mestu.

Posebej močno je odmevalo sporočilo, da »makro učinki izhajajo iz mikro dejanj« – da je lahko vsako seme, vsak zasajen grm ali rastlina na balkonu začetek spremembe v soseski, mestu in skupnosti.

V okviru predstavitve in razprave so bile obravnavane naslednje teme:

• Zelena infrastruktura – parki, vrtovi, zelene strehe in druge površine kot »zdravstvena infrastruktura« mesta ter ključni element podnebne odpornosti.
• Urbano vrtnarjenje – primeri iz Berlina, Ljubljane, Dunaja, Milana in Zagreba, kjer skupnostni vrtovi prebivalcem omogočajo druženje, učenje in gradnjo zaupanja.
• Narava in wellbeing – kako bivanje v naravi, ozemljitev (grounding) in koncept gozdne kopeli prispevajo k zmanjševanju stresa in uravnavanju živčnega sistema, kar potrjujejo tudi raziskave Svetovne zdravstvene organizacije (WHO).
• Zeleni prostori kot družbeni katalizatorji – vrtovi in skupne zelene površine kot kraji, ki povezujejo sosede, družine in generacije ter krepijo občutek pripadnosti in zaupanja v skupnosti.

Sporočilo, da »vsako seme nosi začetek spremembe«, je delavnici dalo posebej optimističen ton ter spodbudilo udeležence, da že v tej sezoni začnejo svoje male zelene pobude – na balkonu, na dvorišču, pred blokom ali v svoji soseski.

Delavnica se je zaključila z ugotovitvijo, da zeleni prostori niso nasprotje mesta, temveč njegovo nadaljevanje – »mesto, ki diha«, nastaja takrat, ko skupaj negujemo rastline, odnose in občutek skupne skrbi za prostor, v katerem živimo.

Ob zaključku delavnice so udeleženci prejeli sadike zdravilnih in začimbnih rastlin, s katerimi lahko obogatijo svoje vrtove in balkone.

Projekt ZeleNatura in aktivnosti LAG-a Terra Liburna tako še naprej gradijo »skupnost, ki raste«, v kateri so zelenje, wellbeing in sodelovanje temeljne vrednote vsakdanjega življenja.

Izvedena strokovna konferenca in Green Infrastructure Hackathon v okviru projekta ZeleNatura

V okviru projekta ZeleNatura – Izboljšanje urbane infrastrukture za bolj zelena jedra severnega Jadrana, ki se izvaja v okviru Programa sodelovanja Interreg Slovenija–Hrvaška 2021–2027, sta 26. maja 2026 na Agronomski fakulteti Univerze v Zagrebu potekala strokovna konferenca in Green Infrastructure Hackathon.

Projekt je usmerjen v izboljšanje urbanih območij z uporabo zelene infrastrukture, ohranjanjem biotske raznovrstnosti in prilagajanjem podnebnim spremembam. Vodilni partner projekta je Mesto Kastav, partnerji pa so Mestna občina Koper, Občina Izola, LAG Terra Liburna, Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani in Agronomska fakulteta Univerze v Zagrebu.

V dopoldanskem delu programa je potekal Green Infrastructure Hackathon, ki je združil osem interdisciplinarnih študentskih ekip, sestavljenih iz študentov Agronomske fakultete Univerze v Zagrebu (Krajinska arhitektura, Fitomedicina in INTER-EnAgro) ter študentov Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani (Krajinska arhitektura). Udeleženci so razvijali idejne rešitve za prenovo obstoječega parkirišča pred IV. paviljonom Agronomske fakultete in njegovo preobrazbo v večnamenski prostor z uporabo elementov zelene in modre infrastrukture ter ukrepov za povečanje biotske raznovrstnosti.

Študenti so delali ob podpori mentorjev dr. Helene Virić Gašparić, doc. Nejca Florjanca in izr. prof. dr. Ive Rechner Dika, njihove rešitve pa so ocenjevali izr. prof. dr. Darija Lemić, doc. Darja Matjašec in izr. prof. dr. Ines Hrdalo.

Strokovno konferenco je odprl dekan Agronomske fakultete prof. dr. Aleksandar Mešić, sledilo pa je pet vabljenih predavanj. Projektne aktivnosti in dosedanje rezultate je predstavil vodja projekta Renato Stanković, mag. cult., iz Mesta Kastav. Filipa Valenčić, mag. kraj. arh., z Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani je predstavila priročnik za uporabo zelene infrastrukture v urbanih in periurbanih okoljih ter rezultate raziskav urbanih toplotnih otokov.

Med predavatelji z Agronomske fakultete sta bila tudi izr. prof. dr. Ivan Juran, ki je predstavil mednarodni projekt LIFE ZOO LIFE POLLINATORS, namenjen ohranjanju opraševalcev in ozaveščanju o njihovem pomenu v urbanih ekosistemih, ter izr. prof. dr. Ivana Pajač Živković, ki je predstavila rezultate raziskav entomofavne na pilotnih lokacijah projekta v Izoli, Kopru in Kastvu ter priporočila za povečanje urbane biotske raznovrstnosti z uporabo elementov zelene infrastrukture.

Konferenca se je zaključila s predstavitvijo študentskih rešitev in razglasitvijo zmagovalcev hackathona, ki so bili za svoje delo nagrajeni z vrednimi nagradami, zagotovljenimi v okviru projekta.

Nagrajene ekipe Green Infrastructure Hackathona

1. nagrada – Ekipa 2

• Lara Nagelj
• Lara Lah
• Matic Mihevc Grabnar
• Emanuela Vozdecki
• Monika Franušić

2. nagrada – Ekipa 5

• Izidor Gregor Tominšek
• Veronika Benzia
• Teodora Milijanović
• Ela Šalehar
• Marta Sinković

3. nagrada – Ekipa 8

• Anastasija Jakšić
• Leda Delfina Steidl Porenta
• Tajda Kozina
• Tea Kavčič
• Helena Tutić

Dogodek je združil več kot 60 udeležencev iz Hrvaške in Slovenije, med njimi predstavnike projektnih partnerjev, pedagoge, raziskovalce in študente. Z izmenjavo znanja, izkušenj in inovativnih idej je bila ponovno potrjena pomembnost povezovanja znanstvene skupnosti, študentov in strokovnjakov različnih profilov pri razvoju bolj trajnostnih in odpornih urbanih prostorov.

Vodji projekta ZeleNatura na Agronomski fakulteti Univerze v Zagrebu sta izr. prof. dr. Ivana Pajač Živković in izr. prof. dr. Darija Lemić, članici projektne skupine pa sta dr. Helena Virić Gašparić in Sandra Skendžić, mag. ing. agr.

Organizacijo in izvedbo dogodka na Agronomski fakulteti je koordinirala Sandra Skendžić, mag. ing. agr., članica projektne skupine, ki je hkrati tudi vodila program dogodka.

Održani stručna konferencija i Green Infrastructure Hackathon u sklopu projekta ZeleNatura

U okviru projekta ZeleNatura – Unaprjeđenje urbane infrastrukture za zelenije jezgre sjevernog Jadrana, koji se provodi kroz Program suradnje Interreg Slovenija – Hrvatska 2021. – 2027., 26. svibnja 2026. godine na Sveučilištu u Zagrebu Agronomskom fakultetu održani su stručna konferencija i Green Infrastructure Hackathon.

Projekt je usmjeren na unapređenje urbanih područja kroz primjenu zelene infrastrukture, očuvanje bioraznolikosti i prilagodbu klimatskim promjenama. Nositelj projekta je Grad Kastav, a partneri su Občina Koper, Občina Izola, LAG Terra Liburna, Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani i Sveučilište u Zagrebu Agronomski fakultet.

U jutarnjem dijelu programa održan je Green Infrastructure Hackathon, koji je okupio osam interdisciplinarnih studentskih timova sastavljenih od studenata Agronomskog fakulteta Sveučilišta u Zagrebu (Krajobrazna arhitektura, Fitomedicina i INTER-EnAgro) te studenata Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani (Krajobrazna arhitektura). Sudionici su razvijali idejna rješenja za obnovu postojećeg parkirališta ispred IV. paviljona Agronomskog fakulteta i njegovo pretvaranje u multifunkcionalan prostor uz primjenu elemenata zelene i plave infrastrukture te mjera za povećanje bioraznolikosti.

Studenti su radili uz podršku mentora dr. sc. Helene Virić Gašparić, doc. Nejca Florjanca i izv. prof. dr. sc. Ive Rechner Dika, dok su radove ocjenjivali izv. prof. dr. sc. Darija Lemić, doc. Darja Matjašec i izv. prof. dr. sc. Ines Hrdalo.

Stručnu konferenciju otvorio je dekan Agronomskog fakulteta prof. dr. sc. Aleksandar Mešić, nakon čega je uslijedilo pet pozvanih predavanja. Projektne aktivnosti i dosadašnje rezultate predstavio je voditelj projekta Renato Stanković, mag. cult. iz Grada Kastva. Filipa Valenčić, mag. kraj. arh., s Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani, predstavila je priručnik o primjeni zelene infrastrukture u urbanim i periurbanim sredinama te rezultate istraživanja urbanih toplinskih otoka.

Među predavačima s Agronomskog fakulteta bili su izv. prof. dr. sc. Ivan Juran, koji je predstavio međunarodni LIFE projekt ZOO LIFE POLLINATORS, usmjeren na očuvanje oprašivača i jačanje svijesti o njihovoj važnosti u urbanim ekosustavima, te izv. prof. dr. sc. Ivana Pajač Živković, koja je predstavila rezultate istraživanja entomofaune na pilot lokacijama projekta u Izoli, Kopru i Kastvu te preporuke za povećanje urbane bioraznolikosti kroz primjenu elemenata zelene infrastrukture.

Konferencija je završila predstavljanjem studentskih rješenja i proglašenjem pobjednika hackathona, koji su za svoj rad nagrađeni vrijednim nagradama osiguranima u okviru projekta.

Nagrađeni timovi Green Infrastructure Hackathona

1. nagrada – Tim 2

• Lara Nagelj
• Lara Lah
• Matic Mihevc Grabnar
• Emanuela Vozdecki
• Monika Franušić

2. nagrada – Tim 5

• Izidor Gregor Tominšek
• Veronika Benzia
• Teodora Milijanović
• Ela Šalehar
• Marta Sinković

3. nagrada – Tim 8

• Anastasija Jakšić
• Leda Delfina Steidl Porenta
• Tajda Kozina
• Tea Kavčič
• Helena Tutić

Događanje je okupilo više od 60 sudionika iz Hrvatske i Slovenije, uključujući predstavnike projektnih partnera, nastavnike, istraživače i studente. Kroz razmjenu znanja, iskustava i inovativnih ideja još je jednom potvrđena važnost povezivanja znanstvene zajednice, studenata i stručnjaka različitih profila u razvoju održivijih i otpornijih urbanih prostora.

Voditeljice projekta ZeleNatura na Sveučilištu u Zagrebu Agronomskom fakultetu su izv. prof. dr. sc. Ivana Pajač Živković i izv. prof. dr. sc. Darija Lemić, uz članice projektnog tima dr. sc. Helenu Virić Gašparić i Sandru Skendžić, mag. ing. agr. Organizaciju i provedbu događanja na Agronomskom fakultetu koordinirala je Sandra Skendžić, mag. ing. agr., članica projektnog tima, koja je ujedno vodila program događanja.