Osrednja tema drugega srečanja je bil azijski sršen. Rene Rus (Veterinarska fakulteta Univerze v Ljubljani) je predstavil biologijo azijskega sršena in njegov vpliv na čebele, Simon Golob (Čebelarska zveza Slovenije) različne prakse s katerimi v tujini skušajo omejiti širjenje sršena v nova okolja, Tina Belej (Zavod RS za varstvo narave) pa načrt hitrega odzivanja na zgodnje odkritje azijskega sršena.

Ker je prihod azijskega sršena v Slovenijo le še vprašanje časa, je ključno informiranje ljudi o tej tematiki. Le tako bomo prve sršene lahko zaznali in pravočasno ukrepali – gnezda odstranili še preden se bo jeseni izlegla nova generacija matic.

Udeleženci smo se tudi strinjali, da je evropski sršen zelo pomemben člen naših ekosistemov. Pomembno je, da v strahu pred azijskim sršenom NE preganjamo evropskega, ki je tudi edini konkurent azijskega sršena.

Središnja tema bio je azijski stršljen. Rene Rus (Veterinarski fakultet Sveučilišta u Ljubljani) predstavio je biologiju azijskog stršljena i njegov utjecaj na pčele, Simon Golob (Pčelarska zveza Slovenije) predstavio je različite prakse koje se koriste u inozemstvu za ograničavanje širenja stršljena u nov okoliš, a Tina Belej (Zavod Republike Slovenije za varstvo narave) predstavila je plan brzog odgovora za rano otkrivanje azijskog stršljena.

Budući da je dolazak azijskog stršljena u Sloveniju samo pitanje vremena, informiranje ljudi o ovoj temi je ključno. Samo na taj način moći ćemo otkriti prve stršljene i pravovremeno poduzeti mjere – uklanjanje gnijezda prije nego što se u jesen izlegne nova generacija matica.

Sudionici su se također složili da je europski stršljen vrlo važan dio naših ekosustava. Mi to brkamo s činjenicom da iz straha od azijskog stršljena NE progonimo europskog stršljena koji je ujedno i jedini konkurent azijskom stršljenu.

🐝 Projekt z naslovom Multidisciplinarna krepitev zmogljivosti in razvoj novih rešitev z namenom ohranjanja, varovanja in povečanja števila ogroženih skupin divjih opraševalcev in medonosne čebele v ekosistemu, akronim projekta: BEE(A)WARE, je usmerjen v reševanje skupnih izzivov povezanih z drastičnim zmanjšanjem števila divjih opraševalcev in medonosne čebele na čezmejnem območju Biosfernega območja Mura-Drava-Donava na Hrvaškem in v Sloveniji, nižinskega dela Prekmurja in Krajinskega parka Goričko.

🦋 Projekt Multidisciplinarno jačanje kapaciteta i razvoj novih rješenja u svrhu očuvanja, zaštite i povećanja brojnosti ugroženih zajednica divljih oprašivača i medonosne pčele unutar ekosustava, akronim projekta: BEE(A)WARE, usmjeren je na rješavanje zajedničkih izazova vezanih uz do drastičnog smanjenja broja divljih oprašivača i medonosne pčele u prekograničnom području Rezervata biosfere Mura-Drava-Dunav u Hrvatskoj i nizinskog dijela Prekmurja i Krajinskog parka Goričko u Sloveniji.

—
🤝Projektni partnerji / Projektni partneri: Javna ustanova za razvoj Međimurske županije REDEA, Međimurska priroda – Javna ustanova za zaštitu prirode, Javni zavod Krajinski park Goričko, Galerija – Muzej Lendava / Galéria – Múzeum Lendva, Nacionalni inštitut za biologijo

Projekt BEE(A)WARE je sofinanciran iz sredstev Evropskega sklada za regionalni razvoj v okviru Interreg programa Slovenija – Hrvaška 2021–2027. / Projekt BEE(A)WARE je sufinanciran iz sredstava Europskog fonda za regionalni razvoj u okviru Interreg programa Slovenija – Hrvatska 2021–2027.

Nacionalni inštitut za biologijo, Slovenija