Projekt CarEx si prizadeva opredeliti ključne parametre za ohranjanje in upravljanje ogroženih suhih travnikov.

Da bi zagotovili njihovo ugodno stanje in ohranili visoko raven biotske raznovrstnosti, je treba razviti prilagojene modele upravljanja in oceniti njihov vpliv – to je tudi eden od specifičnih ciljev projekta. Da bi to dosegli, je treba pridobiti čim boljši vpogled v biotsko raznovrstnost travnikov. V ta namen uporabljamo klasične metode*, v zadnjem času pa vse pogosteje uporabljamo tehniko metabarkodiranja DNA.

KAJ JE METABARKODIRANJE DNA?

Metabarkodiranje DNA je sodoben laboratorijsko-računalniški pristop, ki iz vzorca analizira specifična zaporedja DNA za posamezne vrste. Določanje vrst poteka s primerjavo z zaporedji, shranjenimi v referenčnih bazah podatkov. Na ta način se določi sestava in raznolikost celotnega vzorca. Za razliko od klasičnega pristopa ta metoda omogoča sočasno določanje vseh vrst nevretenčarjev, prisotnih v vzorcu. To omogoča hiter in natančen vpogled v biotsko raznovrstnost, brez potrebe po angažiranju taksonomskih specialistov za posamezne skupine. Zanesljivost določanja vrst je v veliki meri odvisna od obstoja in popolnosti podatkovnih referenčnih baz.

Projekt CarEx usmjeren je na definiranje ključnih parametara za očuvanje i upravljanje ugroženim suhim travnjacima.

Kako bi se osiguralo njihovo povoljno stanje i očuvala visoka razina bioraznolikosti, potrebno je razviti prilagođene modele upravljanja te procijeniti njihov učinak – što ujedno predstavlja i jedan od specifičnih ciljeva projekta. Da bismo to postigli, potrebno je najprije steći što bolji uvid u bioraznolikost promatranog područja. U tu svrhu koristimo klasične metode*, ali u novije vrijeme sve više i tehniku DNA metabarkodiranja.

ŠTO JE DNA METABARKODIRANJA?

DNA metabarkodiranje je suvremeni laboratorijsko-računalni pristup kojim se iz prikupljenog uzorka analiziraju DNA sljedovi specifični za pojedine vrste, a njihovo se određivanje provodi usporedbom sa sekvencama pohranjenima u referentnim bazama podataka čime se utvrđuje sastav i raznolikost čitave zajednice. Za razliku od klasičnog pristupa, ova metodologija omogućuje simultano određivanje vrsta beskralješnjaka prisutnih u uzorku čime se dobiva brz i precizan uvid u bioraznolikost, bez potrebe za angažmanom taksonomskih specijalista za pojedine skupine. Mogućnost i pouzdanost određivanja vrsta, međutim, uvelike ovise o postojanju i cjelovitosti baza podataka, pri čemu je za njihovu izgradnju i pouzdanost ključan doprinos taksonoma.

METODA DNA METABARKODIRANJA V PROJEKTU CAREX

Cilj projekta CarEx je pridobiti širok vpogled v biotsko raznovrstnost nevretenčarjev suhih travnikov na območju Kozjanskega parka in parka prirode Žumberak Samoborsko gorje. Ocena biotske raznovrstnosti se običajno izvaja z analizo izbranih skupin rastlin ali živali, za katere so na voljo strokovnjaki s potrebnim znanjem o določanju vrst. Ta pristop se imenuje klasična metoda. Zahteva delo običajno časovno zelo obremenjenih strokovnjakov – taksonomov,, postopek pridobivanja rezultatov je dolgotrajen in kompleksen.

Z uporabo DNA metabarkodiranja v projektu bomo biotsko raznovrstnost opisali veliko hitreje in bolj celovito, hkrati bomo raziskali tudi sezonske spremembe v sestavi združb, kot tudi vplive različnih načinov upravljanja. Zbrani podatki nam bodo omogočili razvoj novih režimov upravljanja, ki jih testiramo na poskusnih parcelah projekta. Z analizo rezultatov, pridobljenih tako s klasičnim štetjem kot z metabarkodiranjem DNK, bomo ugotovili, kateri režimi košnje so najbolj ugodni za ohranjanje večjega števila travniških nevretenčarjev in ne le posameznih skupin, kot je to veljalo pri prejšnjih ukrepih.

Pridobljeni rezultati bodo predstavljeni lokalnim upravljavcem travnikov, zaposlenim v državnih institucijah, pristojnih za varstvo narave, ter širši javnosti, z namenom ozaveščanja o pomenu ohranjanja suhih travišč in možnostih njihove trajnostne rabe.

METODA DNA METABARKODIRANJA U PROJEKTU CAREX

Cilj projekta CarEx jest dobiti uvid u cjelokupnu bioraznolikost promatranog prostora. Procjena stanja bioraznolikosti uobičajeno se provodi analizom odabranih skupina biljaka ili životinja za koje su dostupni stručnjaci s potrebnim znanjem identifikacije vrsta. Taj se pristup naziva klasičnom metodom koja zahtijeva teško dostupne specijalizirane taksonome, dok je sam proces dobivanja rezultata dugotrajan i složen.

Primjenom DNA metabarkodiranja u projektu stoga možemo znatno brže i obuhvatnije opisati bioraznolikost, uključujući sezonske promjene, kao i izravne učinke različitih načina upravljanja na zajednice organizama. Novoprikupljeni podaci omogućit će razvoj i testiranje pionirskih režima upravljanja (s naglaskom na košnju) na pokusnim plohama projekta. Analizom rezultata dobivenih i klasičnim popisivanjem i DNA metabarkodiranjem utvrdit ćemo koji režimi košnje najviše pogoduju očuvanju travnjačkih vrsta u cjelini, a ne samo pojedinih skupina, što je slučaj u dosadašnjim mjerama.

Dobivene rezultate predstavit ćemo lokalnim korisnicima travnjaka, djelatnicima državnih institucija nadležnih za zaštitu prirode, kao i široj javnosti, s ciljem podizanja svijesti o važnosti očuvanja suhih travnjaka i mogućnostima njihove održive uporabe.