U idiličnom ruralnom okruženju imanja obitelji Rumac, u veprinačkom zaselku Maćuki, 27. veljače održana je zanimljiva radionica o kulturnoj i prirodnoj baštini opatijskog kraja. Fokus radionice: šume pitomog kestena ili, kako je posebno istaknuto, voćnjaka maruna.

Radionica je okupila vlasnike šuma maruna, predsjednice mjesnih odbora Veprinac i Dobreć, predstavnike turističkih zajednica Opatija i Matulji, Grada Opatije te Konobe Kali Medveja – jedinog službenog proizvođača delicija od maruna!

Radionicu je vodila kulturna antropologinja dr. sc. Tamara Nikolić Đerić, a sve prisutne na početku je pozdravila zamjenica gradonačelnika Kristina Đukić.

Raspravljalo se je o običajima uzgoja, zaštite i konzumacije maruna, o utjecaju napuštanja tradicijskog načina života na šume, spomenute su dobre prakse iz zemlje i inozemstva te su prikupljeni prijedlozi za Lokalni akcijski plan.

Sudionici su potvrdili vrijednost tradicijskih praksi uzgoja maruna za lokalni identitet i oblikovanje kulturnog krajolika, a radionica je dodatno pridonijela osvješćivanju njihove uloge u očuvanju bioraznolikosti i jačanju klimatske otpornosti. Istaknuto je da ta znanja ne predstavljaju samo proizvodne tehnike, nego i složen sustav lokalnog, iskustvenog znanja o upravljanju ekosustavima, koji se prenosi međugeneracijski i oblikuje odnos zajednice prema prostoru.

U tom kontekstu marun se prepoznaje kao snažan simbol lokalnog nasljeđa i svojevrsni „brend“, čija vrijednost nadilazi isključivo ekonomsku dimenziju te uključuje kulturne, edukativne i okolišne aspekte, no ta vrijednost još uvijek nije dovoljno prepoznata ni adekvatno valorizirana izvan manje skupine nositelja praksi i zaljubljenika u marun.

Naglašena je i potreba za koordiniranim djelovanjem više općina na čijem se području nalaze voćnjaci, jer se ekološki problemi, štetnici, ali i kulturne prakse povezane s marunom šire prirodnim, a ne administrativnim granicama.

Kao važan smjer daljnjeg djelovanja u kontekstu valorizacije kulturnih usluga podržani su prijedlozi unaprjeđenja Marunade kao centralnog događaja gdje marun mora biti u fokusu sa svim svojim biološkim, nutricionističkim i identitetskim obilježjima, zatim edukacija i snažnija interpretacija kako za lokalno stanovništvo tako i strane posjetitelje, ali i razmatranja formalne zaštite triju ključnih praksi, cijepljenja, klaćenja i proizvodnje dubenca, kao nematerijalne kulturne baštine.

Hvala obitelji Rumac na baš lijepom gostoprimstvu!

V idiličnem podeželskem okolju posestva družine Rumac v veprinaškem zaselku Maćuki je 27. februarja potekala zanimiva delavnica o kulturni in naravni dediščini opatijskega območja. V središču delavnice so bili gozdovi domačega kostanja oziroma, kot je bilo posebej poudarjeno, sadovnjaki maronov.

Na delavnici so se zbrali lastniki gozdov maruna, predsedniki krajevnih odborov Veprinac in Dobreć, predstavniki turističnih skupnosti Opatija in Matulji, predstavniki mesta Opatija ter gostilne Kali iz Medveje – edinegi uradnegi proizvajalec dobrot iz maruna.

Delavnico je vodila kulturna antropologinja dr. sc. Tamara Nikolić Đerić, vse prisotne pa je na začetku pozdravila podžupanja Kristina Đukić.

Udeleženci so razpravljali o običajih gojenja, varovanja in uživanja maronov, o vplivu opuščanja tradicionalnega načina življenja na gozdove, omenjene so bile dobre prakse iz države in tujine. Zbrali pa so tudi predloge za Lokalni akcijski načrt.

Udeleženci so potrdili pomen tradicionalnih praks gojenja maronov za lokalno identiteto in oblikovanje kulturne krajine, delavnica je ob tem prispevala k ozaveščanju o njihovi vlogi pri ohranjanju biotske raznolikosti in krepitvi podnebne odpornosti. Poudarjeno je bilo, da ta znanja ne predstavljajo le proizvodne tehnike, temveč tudi sistem lokalnega, izkustvenega znanja o upravljanju ekosistemov, ki se prenaša med generacijami in oblikuje odnos skupnosti do prostora.

V tem kontekstu je maron prepoznan kot močan simbol lokalne dediščine in svojevrstna »blagovna znamka«, katere vrednost presega zgolj ekonomsko dimenzijo ter vključuje kulturne, izobraževalne in okoljske vidike. Kljub temu ta vrednost še vedno ni dovolj prepoznana in ustrezno ovrednotena zunaj manjše skupine nosilcev praks in ljubiteljev maronov.

Izpostavljena je bila tudi potreba po usklajenem delovanju več občin, na območju katerih se nahajajo ti sadovnjaki, saj se ekološki problemi, škodljivci in kulturne prakse, povezane z maroni, širijo po naravni poti in se ne navezujejo na administrativne meje. Kot pomembne smeri nadaljnjega delovanja pri vrednotenju kulturnih ekosistemskih storitev so bili podprti predlogi za nadgradnjo prireditve Marunada kot osrednjega dogodka, kjer mora biti maron v središču z vsemi svojimi biološkimi, prehranskimi in identitetnimi značilnostmi. Predlagana je bila tudi okrepitev aktivnosti na področju izobraževanja in interpretacije, tako za lokalno prebivalstvo kot za tuje obiskovalce kot tudi razmislek o formalni zaščiti treh ključnih praks: cepljenja, stresanja kostanja in priprave dubenca, kot nesnovne kulturne dediščine.

Družini Rumac se iskreno zahvaljujemo za izjemno gostoljubje!