S ciljem vzpostavitve dolgoročnega stacionarnega sistema za spremljanje stanja ogroženih vrst v globokih vrtačah Visokega krasa, so partnerji projekta transPlant začeli z nameščanjem podatkovnih loggerjev, stacionarnih merilnih sistemov, ki beležijo podatke o relativni vlagi in temperaturi. S pomočjo teh sistemov bo mogoče daljinsko spremljati spremembe okoljskih pogojev skozi dan in skozi vse leto.

Za prvo lokacijo za postavitev loggerjev je bila izbrana 200 m globoka vrtača Viljska ponikva, ki se nahaja na območju Narodnega parka Risnjak. Na terenskem nameščanju loggerjev so sodelovali člani projektnih ekip vodilnega partnerja Prirodoslovnega muzeja Reka, Narodnega parka Risnjak, Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti, Fakultete za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije Univerze na Primorskem, Zavoda za varstvo narave Republike Slovenije, Parka Škocjanske jame in Istrske županije.

Po tem, ko so bili loggerji nameščeni v lesena ohišja za zaščito pred vremenskimi vplivi in drugimi poškodbami, so predstavniki projektnih partnerjev, pod vodstvom botanikov iz Prirodoslovnega muzeja Reka in Univerze na Primorskem, namestili naprave na 11. lokacijah na območju Viljske ponikve, in sicer glede na vegetacijske pasove od vrha proti dnu vrtače. V vrtačah Visokega krasa prihaja do zanimivega vegetacijskega pojava. Namreč, na dnu teh vrtač se nabira hladen zrak, zato so pogoji za življenje hladnejši in bolj ekstremni kot na vrhovih okoliških gora. Zato se vegetacijski pasovi od roba vrtače proti njenemu dnu izmenjujejo v vrstnem redu, kot se običajno pojavljajo od dna gore proti njenemu vrhu, pri čemer se pojavijo tudi rastlinske združbe, ki sicer ne tvorijo višinskega pasu na gorah tega območja. Glede na podnebne spremembe, ki jih prinaša prihodnost, želimo predvideti, kako se bo premikala spodnja meja gozdnih sestojov v vrtačah oziroma ali bodo rastlinske vrste, ki danes uspevajo v najhladnejših dnih vrtač, tam lahko preživele tudi v prihodnosti.

Predstavniki Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti so s pomočjo GNSS sprejemnika določili natančne lokacije nameščenih loggerjev in z dronom posneli vrtačo za izdelavo 3D modela reliefa z visoko ločljivostjo ter ortofoto posnetka območja.

Da bi lahko primerjali rezultate meritev, bomo loggerje na enak način namestili tudi v drugih vrtačah na čezmejnem projektnem območju.

S ciljem uspostavljanja dugoročnog stacionarnog sustava za praćenje stanja ugroženih vrsta dubokih ponikvi Visokog krša partneri projekta transPlant krenuli su s postavljanjem datalogera, stacionarnih mjernih sustava koji zapisuju podatke o relativnoj vlazi i temperaturi uz pomoć kojih će se moći pratiti promjene ekoloških uvjeta tijekom dana i tijekom cijele godine.

Za prvu lokaciju za postavljanje datalogera odabrana je Viljska ponikva duboka 200 metara, koja se nalazi na području Nacionalnog Parka Risnjak. Na terenskom postavljanju datalogera sudjelovali su članovi projektnih timova vodećeg partnera Prirodoslovnog muzeja Rijeka, Nacionalnog parka Risnjak, Znanstvenoistraživačkog centra Slovenske akademije znanosti i umjetnosti, Fakulteta matematike, prirodoslovlja i informacijskih tehnologija Univerze na Primorskem, Zavoda za zaštitu prirode Republike Slovenije, Parka Škocjanske jame i Istarske županije.

Nakon što su datalogeri instalirani u drvena kućišta kako bi se zaštitili od vremenskih uvjeta i drugih oštećenja, predstavnici projektnih partnera, predvođeni botaničarima iz Prirodoslovnog muzeja Rijeka i Univerze na Primorskem, postavili su uređaje na 11 lokacija na području Viljske ponikve, i to unutar pojedinih vegetacijskih pojaseva od vrha prema dnu ponikve. U ponikvama visokog krša dolazi do zanimljivog vegetacijskog fenomena. Naime, u ovim se ponikvama na dnu nakuplja hladan zrak te su ovdje uvjeti života hladniji i ekstremniji nego na vrhovima okolnih planina. Zato se vegetacijski pojasevi od ruba ponikve prema njezinu dnu izmjenjuju u redoslijedu kojim se inače javljaju od dna planine prema njezinu vrhu, uz dodatnu pojavu biljnih zajednica koje ne čine visinski pojas na planinama ovog područja. S obzirom na klimatske promjene koje nam dodnosi budućnost, želimo predvidjeti kako će se pomicati donja granica šumskih sastojina u ponikvama, odnosno, hoće li biljne vrste koje danas uspijevaju u najhladnijim dnima ponikvi, tamo moći opstati i u budućnosti.

Predstavnici Znanstvenoistraživačkog centra Slovenske akademije znanosti i umjetnosti su uz pomoć GNSS prijemnika odredili točne lokacije postavljenih datalogera te su dronom snimili ponikvu radi izrade 3D modela reljefa visoke razlučivosti te ortofoto snimke područja.

Kako bi se mogli usporediti rezultati mjerenja datalogeri će se na jednak način postaviti i u drugim ponikvama na prekograničnom projektnom području.