Naziv projekta: Krepitev sposobnosti čezmejnega odziva na naravne nesreče

Stroškovnik projekta (ESRR sredstva): EUR 832.640,00

Trajanje projekta: 1. 3. 2024 – 31. 8. 2026

Projektni partnerji: Regionalna razvojna agencija za Podravje – Maribor, Rdeči križ Slovenije – Območno združenje Maribor, Javni zavod gasilska brigada Maribor, Javna ustanova za razvoj Međimurske županije REDEA, Hrvatski Crveni križ – Gradsko društvo Crvenog križa Čakovec, Područna Vatrogasna Zajednica Otoka Krka

Čezmejno območje ob meji med Slovenijo in Hrvaško se sooča z različnimi izzivi na področju upravljanja tveganj in odpravljanja posledic naravnih nesreč, kjer je potreben skupni pristop. Med te izzive spadajo zlasti poplave vzdolž rečnih koridorjev Mure, Drave in Save, v zadnjem času pa tudi potresi, požari in humanitarna kriza povezana z ilegalnimi migracijskimi tokovi in begunci. Ob obstoječih ter potencialnih novih izzivih je tako pripravljenost na elementarne in druge nesreče in izredne razmere ključna za zagotavljanje varnosti čezmejnega območja.

Solidarnost tako strokovnih ekip kakor civilnega prebivalstva je na visokem nivoju, kar vidimo v odzivu ob večjih krizah, kot so bile potres v Petrinji, požar na Krasu, ali napad na Ukrajino kjer je bila pripravljenost pomagati in prispevati z zbiranjem humanitarne pomoči zelo visoka, vendar se je pojavil organizacijski problem logistike in distribucije materiala kakor tudi upravljanje človeških virov, ki bi sodelovali pri boju z in odpravljanju posledic elementarnih nesreč in izrednih razmer.

Projekt ODZIV bo postavil temelje skupnega odziva ključnih deležnikov (kot so: gasilci, civilna zaščita, rdeči križ) z obeh strani meja, s čimer bo okrepil sposobnost odziva na naravne nesreče na čezmejnem področju Slovenije in Hrvaške. Projekt bo pripravil analizo varnostnih razmer, posodobitev protokolov odzivanja, ustvarjanja novega čezmejnega sodelovanja ter vzpostavil skupno usposabljanje za čezmejno upravljanje s tveganji naravnih nesreč in odpravljanje posledic naravnih nesreč.

Za čezmejne regije vključene v projekt (regija Podravje, Međimurska županija, Primorsko-Goranska županija) bo opravljen posnetek stanja odzivne pripravljenosti:
– identifikacija tveganj in potreb na čezmejnem območju
– evidentiranje organizacij in njihove razpoložljive opreme ter logističnih kapacitet za odziv na elementarne ter druge nesreče in izredne razmere,
– čezmejna primerjava protokolov odzivanja na elementarne ter druge nesreče in izredne razmere.
Na podlagi posnetka stanja bo pripravljen posodobljen protokol, ki bo omogočal skupen čezmejni odziv tistih organizacij, ki so pristojne za odziv, glede na vrsto tveganja (npr. gasilci). Tako se bo okrepila sposobnost skupnega ukrepanja, ki bo omogočila skupno uporabo virov (tako materialnih kot človeških) za boj proti elementarnim nesrečam ali odpravljanje posledic le-teh.

Ker gre v večini primerov čezmejnega območja za geografsko razgibano ruralno območje, kjer najbližje odzivne enote niso vedno na isti strani meje, kot se je zgodila elementarna nesreča, kakor tudi zaradi tega, ker elementarne nesreče kot so požar, poplava ali potres niso ne po vzroku, ne po posledicah omejeni na območje razmejeno z državno mejo, je čezmejni pristop ključnega pomena za dvig odzivne sposobnosti.

Za zagotavljanje kakovostnega izvajanja projekta, ki bo dosegel zastavljene cilje je vzpostavljeno čezmejno partnerstvo, ki vključuje Regionalno razvojno agencijo za Podravje – Maribor (vodilni partner), Rdeči križ Slovenije – Območno združenje Maribor, Gasilska brigada Maribor, Javna ustanova za razvoj Međumurske županije REDEA, Gradsko društvo Crvenog križa Čakovec in Javna vatrogasna postrojba Grada Krka. Ob tem bodo partnerji z obeh strani meje neposredno obveščali in v aktivnosti vključevali tudi druge ključne regionalne in nacionalne deležnike (resorna ministrstva tako Slovenije kot Hrvaške, Uprava za zaščito in reševanje, Ravnateljstvo civilne zaštite, Hrvatska vatrogasna zajednica, Gasilska zveza Slovenije, vse 102 teritorialne enote [občine in mesta] treh regij vključenih v projekt ter drugi ključni deležniki).

Ob pregledu stanja, popisu opreme ter pripravi odzivnih protokolov, ki bodo omogočili čezmejni odziv, bodo partnerji v projektu ODZIV vzpostavili tudi skupni čezmejni center POLIGON, kjer se bodo organizacije za odziv skupaj pripravljale na boj proti ali odpravljanje posledic elementarnih nesreč. POLIGON se bo nahajal na otoku Krk in bo omogočal usposabljanja za potapljače reševalce, kakor tudi enote prve pomoči, ki se bodo hkrati usposabljale za izvajanje aktivnosti na svojm področju, kot tudi za sodelovanje v čezmejnem prostoru. Lokacija je bila izbrana, ker omogoča zadostno globino potopa za pridobivanje in obnavljanje licenc potapljačev reševalcev, česar v rekah ali slovenskem primorju ni mogoče zagotoviti.

Vir: prijavnica SIHR00057

Naziv projekta: Skupno operativno vodenje in ukrepanje sil zaščite in reševanja ob nesrečah zaradi podnebnih sprememb in drugih nesrečah na čezmejnem območju v dolini reke Kolpe

Stroškovnik projekta (ESRR sredstva): EUR 943.995,84

Trajanje projekta: 1. 3. 2024 – 31. 8. 2026

Projektni partnerji: Gasilska zveza Črnomelj, Občina Črnomelj, Grad Vrbovsko, Vatrogasna zajednica grada Vrbovskog

Skupni izziv programskega področja, ki ga s čezmejnim sodelovanjem v našem projektu rešujemo, je občutljivost programskega območja na podnebne spremembe povezane s staranjem prebivalstva v obmejnem območju ob reki Kolpi. Naraščanje števila nesreč zaradi podnebnih sprememb, povezanih z neugodnimi demografskimi kazalci na čezmejnem območju, negativno vpliva na sposobnost sistema zaščite in reševanja, ki temelji predvsem na prostovoljstvu. Staranje prebivalstva in izseljevanje mladih iz partnerskega območja kritično zmanjšuje število tistega dela prebivalstva, ki je ključno, da je sistem zaščite in reševanja učinkovit in da sploh deluje.

Z neugodnimi demografskimi kazalci na čezmejnem območju, tako na slovenski kot hrvaški strani, kjer izstopa predvsem območje Primorsko-goranske županije z Gradom Vrbovsko na Hrvaškem, so območja v dolini reke Kolpe najbolj nerazvita in demografsko izpraznjena, kar je posledica naravnega zmanjšanja in izseljevanja prebivalstva. Zato so potrebni čezmejni ukrepi za krepitev odpornosti in sposobnosti prilagajanja prebivalcev na podnebne spremembe in nesreče povezane z njimi.

Lokalne skupnosti, ki so odgovorne za organiziranje sistema zaščite in reševanja na lokalnem nivoju, posledično niso dovolj odporne na ekstremne naravne dogodke, ki se pojavljajo vse pogosteje in prizadenejo njihove prebivalce.

Splošni cilj tega projekta je vzpostaviti učinkovit sistem zaščite in reševanja za ravnanje v primeru nesreč zaradi podnebnih sprememb in drugih nesreč na čezmejnem območju Občine Črnomelj in Grada Vrbovsko za hitro in učinkovito ukrepanje za pomoč in oskrbo ogroženega prebivalstva in zaščito premoženja ter opolnomočenje lokalnega prebivalstva za pravilno ukrepanje ob nesreči.

S projektom načrtujemo nadgraditi rezultate projekta HITRO, to je povečati število usposobljenih oseb z ustanovitvijo Skupne čezmejne operativne enote zaščite in reševanja – HITRO 2, razširiti območje ukrepanja v primeru nesreč tudi na Grad Vrbovsko ter na ostale vrste nesreč, poleg potresa in poplave. Glede na trenutno stanje želimo tekom projekta izboljšati učinke ukrepanja v primeru nesreč z vzpostavitvijo skupnega vodenja velikih intervencij na čezmejnem območju ter opolnomočiti poveljniški kader, kateri bo tehnično in strokovno usposobljen za vodenje intervencij, ki trajajo daljše časovno obdobje.

Glavni učinki projekta bodo:
– pripravljen in podpisan Načrt delovanja Skupne čezmejne operativne enote zaščite in reševanja – HITRO 2,
– pilotni ukrepi – testiranje uporabnosti tehnologije virtualne resničnosti na čezmejnem območju,
– skupno oblikovana Priporočila za nadaljnjo implementacijo opreme tehnologije virtualne resničnosti,
– organizacije, ki čezmejno sodelujejo in
– prikazne operativne taktične vaje.

Koristi od glavnih učinkov projekta bodo imeli lokalni in nacionalni javni organi, nevladne organizacije, združenja in druge interesne skupine ter lokalno prebivalstvo.

Za hitro in učinkovito odzivanje na nesreče zaradi podnebnih sprememb in druge nesreče na čezmejnem območju bo ustanovljena, opremljena in usposobljena Skupna čezmejna operativna enota zaščite in reševanja – HITRO 2.

S tem projektom se bodo dobre prakse organiziranja Skupne čezmejne operativne enote zaščite in reševanja – HITRO s področja zaščite in reševanja iz projekta HITRO razširile tudi na Grad Vrbovsko in s tem tudi na zgornji tok reke Kolpe. Z ustanovitvijo skupne čezmejne enote za posredovanje ob nesrečah, ki bo imela tudi usposobljen in opremljen kader za skupno vodenje velikih intervencij na čezmejnem območju, bo nastala nova pomembna sila zaščite in reševanja tudi na tem delu čezmejnega območja.

V okviru projekta bomo izvedli pilotne ukrepe – testiranje uporabnosti tehnologije virtualne resničnosti na čezmejnem območju. Virtualno usposabljanje za gašenje požarov je popolnoma usklajeno z načeli Evropskega zelenega dogovora in Akcijskim načrtom EU: “K ničelnemu onesnaževanju zraka, vode in tal”. Nove prakse ozaveščanja prebivalstva bomo izvajali v popolnoma varnem okolju za udeležence na okolju prijazen način (brez emisij CO2). Sistemsko ozaveščanje prebivalstva s pomočjo virtualne resničnosti bo prvo takšne vrste na programskem območju. Z uporabo opreme tehnologije virtualne resničnosti za predstavitev gasilske dejavnosti otrokom in mladini, jih bomo pritegnili k sodelovanju v prostovoljnih gasilskih društvih in jih družbeno aktivirali. Otroci in mladina potrebujejo izkušnje na področju zaščite in reševanja, področju prostovoljstva, sodelovanja v skupnosti in medgeneracijskega sodelovanja.

Čezmejno sodelovanje med projektnimi partnerji se bo nadaljevalo tudi po koncu projekta in bo koristilo širši skupini deležnikov (lokalno prebivalstvo, lokalni javni organi, organi sil zaščite in reševanja).

Vir: prijavnica SIHR00195

Naziv projekta: Multidisciplinarna krepitev zmogljivosti in razvoj novih rešitev z namenom ohranjanja, varovanja in povečanja števila ogroženih skupin divjih opraševalcev in medonosne čebele v ekosistemu

Stroškovnik projekta (ESRR sredstva): EUR 822.491,36

Trajanje projekta: 1. 3. 2024 – 31. 8. 2026

Projektni partnerji: Javna ustanova za razvoj Međimurske županije REDEA, Međimurska priroda – Javna ustanova za zaštitu prirode, Javni zavod Krajinski park Goričko, Galerija – Muzej Lendava / Galéria – Múzeum Lendva, Nacionalni inštitut za biologijo

Projekt z naslovom Multidisciplinarna krepitev zmogljivosti in razvoj novih rešitev z namenom ohranjanja, varovanja in povečanja števila ogroženih skupin divjih opraševalcev in medonosne čebele v ekosistemu, akronim projekta: BEE(A)WARE, je usmerjen v reševanje skupnih teritorialnih izzivov. Analiza problemov in potreb je pokazala, da so najbolj izraziti problemi povezani z drastičnim zmanjšanjem števila divjih opraševalcev in medonosnih čebel. Poleg tega očitno primanjkuje komunikacije in sodelovanja med naravovarstveniki, čebelarji in kmeti ter drugimi ciljnimi skupinami, kar ima za posledico neusklajene in individualne ukrepe, ki globalno ne rešujejo navedenega problema. Za ustvarjanje močne, odporne skupnosti in trajnostnega ekosistema so nujne aktivnosti izobraževanja naravovarstvenih strokovnjakov in čebelarjev. Ozaveščevalne aktivnosti za širšo javnost o pomenu in prispevku opraševalcev k biotski raznovrstnosti so izrednega pomena za splošno ozaveščenost in spreminjanje stališč ter predstav širše populacije programskega območja. Prav zato je glavni cilj projekta BEE(A)WARE izboljšanje znanja in trenutnih praks o varstvu in ohranjanju divjih opraševalcev ter medonosnih čebel na čezmejnem območju s pomočjo skupnih multidisciplinarnih in integriranih orodij. Z uvedbo inovativnih rešitev ter vključevanjem ciljnih skupin ki vključujejo strokovne službe, čebelarska društva in kmete, predstavnike lokalnih/regionalnih samoupravnih enot ter širšo javnost v strateške dejavnosti projekta, se bo sistematično zbiralo in izmenjevalo informacije ter znanja med partnerskimi državami.

Glavni učinki projekta so usmerjeni v: vzpostavitev dolgoročnega sodelovanja med partnerji in ciljnimi skupinami z oblikovanjem Čezmejne mreže za varstvo opraševalcev. Z namenom, da se sprejme jasne ukrepe in priporočila za izboljšanje številčnosti združb divjih opraševalcev, medonosne čebele in njihovih naravnih habitatov, bo za pilotno območje projekta, ki vključuje območji Biosfernega območja Mura-Drava-Donava in Krajinskega parka Goričko, izdelan skupni Strateški načrt za trajnostno ohranjanje divjih opraševalcev in medonosne čebele. S prvim sklopom pilotnih ukrepov bodo partnerji skupaj razvili, testirali in validirali sistem za spremljanje divjih opraševalcev, glede na to, da na omenjenem pilotnem območju te rešitve trenutno ni. Omenjeni sistem služi zbiranju podatkov o najpomembnejših skupinah divjih opraševalcev, identifikaciji nevarnosti in groženj ter spremljajočih varstvenih ukrepov. Za namene izobraževanja in ozaveščanja o divjih opraševalcih bo vzpostavljena učilnica na prostem. Za namene ohranjanja in privabljanja opraševalcev bodo vzpostavljeni medoviti pasovi.

V drugem sklopu pilotnih ukrepov, ki so namenjeni trajnostnemu čebelarjenju, se bo za čebelarje z območja Lendave in Medžimurja vzpostavil sistem za spremljanje podnebnih parametrov za namene oblikovanja skupne baze podatkov. Spremljanje podnebnih parametrov omogoča čebelarjem, da se zavedajo tveganj in sprejmejo ukrepe za njihovo blaženje. Za namene sonaravnega čebelarjenja in prenosa dobrih praks, se bosta postavila stalna razstava o sonaravnem čebelarjenju in praktični čebelnjak, ki bosta služila izobraževanju čebelarjev in učenju mlajših generacij. Z organizacijo številnih skupnih izobraževanj, delavnic, treningov in demonstracij, bodo strokovnjaki in čebelarji pridobivali specifična znanja in veščine, predvsem po metodi train the trainer. Pomen čezmejnega sodelovanja pri izvajanju omenjenih aktivnosti se kaže predvsem v dejstvu, da so ugotovljeni izzivi skupni in da je za reševanje teh problemov nujen skupen pristop zaradi širokega področja delovanja, razpoložljivosti večje količine znanja in možnosti vključevanja večjega števila strokovnjakov. Inovativnost projekta se kaže v vzpostavitvi novih rešitev, ki bodo ustvarile baze podatkov, pomembnih za nadaljnjo raziskovanje števila in ogroženosti opraševalcev. Vključevanje številnih ciljnih skupin v konkretne aktivnosti projekta, pa bo prav tako prispevalo k dvigu kakovosti projekta, saj bodo konkretni vložki in povratne informacije pridobljeni od deležnikov, ki so neposredno vključeni v tematiko projekta. S participativnim in skupnim pristopom pri informiranju in izobraževanju čim širše javnosti in ciljnih skupin, bomo ustvarili dolgoročen in trajnosten učinek, saj bo s povečevanjem znanja in informiranosti skupnosti prišlo do dolgoročnih sprememb v razmišljanju, navadah, vedenju in stališčih. To bo na koncu pozitivno vplivalo na sobivanje med človekom in naravo. Poudarek je na ozaveščanju in spoštovanju vseh komponent in skupnosti v ekosistemu. In prav v tem je pomen projekta BEE(A)WARE, kot že pove samo ime.

Vir: prijavnica SIHR00062

Naziv projekta: Ohranjanje in vrednotenje gozdnih in kmetijskih ekosistemov v čezmejnem območju

Stroškovnik projekta (ESRR sredstva): EUR 1.179.812,73

Trajanje projekta: 1. 3. 2024 – 31. 8. 2026

Projektni partnerji: Grad Opatija, Komunalno društvo Dubašnica d.o.o., Hrvatski šumarski institut, Gozdarski inštitut Slovenije, Univerza na Primorskem – Fakulteta za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije, Nativa, Inštitut za trajnostno rast

Projekt FoRESisT je usklajen s specifičnim ciljem okrepitve varstva in ohranjanja narave, biotske raznovrstnosti in zelene infrastrukture. Cilj projekta je izboljšati stanje ohranjenosti habitatov, podpreti biotsko raznovrstnost in ovrednotiti storitve ekosistema na programskem območju, zlasti v povezavi z gozdovi, kmetijskimi in sladkovodnimi habitati, ki se soočajo s slabim stanjem ohranjenosti zaradi številnih groženj. Projekt prepoznava tudi pomen čezmejnega sodelovanja pri doseganju tega cilja, saj habitati in vrste ne poznajo meja. Z zagotavljanjem usklajenega odziva med deležniki iz različnih sektorjev in ravni na obeh straneh meje je cilj projekta tudi doseči boljše povezane rešitve, ki temeljijo na naravi, in lahko prispevajo k zmanjšanju groženj in reševanju skupnih teritorialnih izzivov, kot so izguba in fragmentacija habitatov, invazivne tujerodne vrste, bolezni, onesnaževanje, urbanizacija, antropogeni vplivi, turizem, podnebne spremembe in druge. Skratka, projekt FoRESisT je dobro zastavljen, da z doseganjem specifičnih ciljev prispeva k širšim ciljem programa Interreg Slovenija – Hrvaška, saj ima celovit pristop, ki si prizadeva zaščititi in ohraniti ogrožene habitate in krajino na programskem območju, predvsem gozdne in kmetijske ekosisteme, skozi tri delovne pakete s specifičnimi cilji, pri čemer je močan poudarek na čezmejnem sodelovanju in komunikaciji. Projekt je razdeljen na tri delovne pakete, pri čemer je DS1 osredotočen na analizo in določanje ukrepov za ohranjanje, DS2 na izvajanje pilotnih ukrepov in razvoj skupne rešitve ter DS3 na izobraževalne dejavnosti in dejavnosti ozaveščanja. Glavni učinki in rezultati projekta vključujejo skupno čezmejno strategijo za ohranjanje gozdnih in kmetijskih ekosistemov, vzpostavitev čezmejne mreže strokovnjakov – Ekspertne skupine FoRESisT, tri pilotne ukrepe za zaščito ekosistemov, vzpostavitve modelov trajnosti in prenosljivosti ukrepov za ohranjanje gozdnih in kmetijskih ekosistemov ter skupno organiziran javni čezmejni dogodek, vse z namenom izboljšanja sodelovanja in upravljanja z območji Natura 2000 in drugih ekološko pomebnih območjih na čezmejnem območju. Projektne aktivnosti bodo vključevale medsebojno učenje in skupne dejavnosti med šestimi projektnimi partnerji, z namenom, da se uvedejo spremembe na prednostnih področjih ter izboljša odpornost in prilagodljivost organizacij in skupnosti. Pričakovana sprememba je izboljšanje razumevanja in ekološke odgovornosti vseh deležnikov v povezavi z okoljskimi grožnjami in odpornostjo habitatov. Projekt bo prispeval k varstvu narave, ki je prednostno področje programa, ter podpiral cilje v zvezi z biotsko raznovrstnostjo. To lahko pomaga pri pripravi novih ali izboljšanih dejavnosti za preprečevanje izgube biotske raznovrstnosti ter se osredotoča na komunikacijo in izobraževanje obiskovalcev in prebivalcev, da spremenijo svoje vedenje in stališča do narave in okolja. Namen projekta je spodbujanje čezmejnega sodelovanja med projektnimi partnerji in deležniki za izmenjavo znanja in izkušenj, razvoj načrtov in strategij za ohranjanje biotske raznovrstnosti in ekosistemov, uveljavljanje inovativnih rešitev skozi pilotne ukrepe ter vrednotenje ekosistemskih storitev. Projekt je prav tako usmerjen v krepitev zmogljivosti relevantnih akterjev za vključevanje odpornosti gozdov v svoje politike in prakse, povečanje ozaveščenosti in sodelovanje javnosti ter spodbujanje praks trajnostnega gozdnega gospodarjenja. Projekt je inovativen na več načinov. Prvič, raziskovanje ekosistemskih storitev, zlasti na področju agrogozdarstva, ki je relativno novo in neraziskano področje, predstavlja novost v pristopu projekta. Drugič, projekt si prizadeva za vključevanje inovativnih rešitev, kot so naravi prijazne rešitve, z namenom povečanja odpornosti gozdov. Tretjič, projekt si prizadeva vključiti in sodelovati z relevantnimi deležniki in širšo javnostjo v postopku priprave strateških dokumentov na vključujoč način, kar je ključno za trajnost rezultatov in učinkov projekta. Pričakuje se tudi, da bo poudarek projekta na prenosu znanja in izgradnji zmogljivosti imel trajen učinek tudi po zaključku projekta. Projekt FoRESisT bo izboljšal upravljanje z gozdnimi ekosistemi v omrežju Natura 2000 (in širše na drugih ekološko pomembnih območjih) z okrepitvijo zmogljivosti javnih organov, spodbujanjem ohranjanja habitatov in vrednotenja ekosistemskih storitev, vključevanjem lokalne skupnosti in deležnikov ter prispevanjem k ohranjanju biotske raznovrstnosti. Projekt bo razvil inovativne metode in pristope, zagotovil izobraževalne dejavnosti ter spodbujal sodelovanje in izmenjavo znanja med partnerji in relevantnimi akterji.

Vir: prijavnica SIHR00099

Naziv projekta: Integralna čezmejna zaščita Natura 2000 rastlinskih vrst

Stroškovnik projekta (ESRR sredstva): EUR 1.326.343,54

Trajanje projekta: 1. 4. 2024 – 30. 9. 2026

Projektni partnerji: Prirodoslovni muzej Rijeka, Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti, Istarska županija, Univerza na Primorskem – Fakulteta za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije, Javna ustanova »Nacionalni park Risnjak«, Javni zavod park Škocjanske jame, Općina Matulji, Zavod Republike Slovenije za varstvo narave

Tekom zemeljske zgodovine je globalna biotska raznovrstnost doživljala naravne, vendar relativno počasne, včasih pa tudi nenadne, vzpone in padce, ki so bili ponavadi posledica podnebnih sprememb ali kataklizmičnih dogodkov. Vendar pa empirični dokazi kažejo, da je od antropocena naprej eden glavnih dejavnikov, ki oblikujejo globalne in lokalne vzorce biotske raznovrstnosti, človek. Njegov vpliv je lahko posreden (preko vpliva na spremembe globalnega ali regionalnega podnebja), ali neposreden, preko ogrožanja organizmov in njihovih habitatov. Vrste, ki živijo na območjih izrazitih ekoloških gradientov v razgibanem kraškem reliefu, so še posebej občutljive na podnebne spremembe. Številne študije so na primer pokazale, da se zgornje višinske meje gozdov premikajo na višje nadmorske višine, kar pomeni, da postajajo organizmi in njihovi habitati nad gozdno mejo vse bolj ogroženi. Medtem ko so bili modeli izgube habitatov in vrst zaradi premika zgornje gozdne meje že razviti, pa modelov, ki bi obravnavali problematiko spuščanja naravne spodnje gozdne meje, še ni; še posebej pa ne za čezmejno programsko območje (ČPO), na katerem se v dolinah visokega krasa pojavljata temperaturna in vegetacijska inverzija. Habitat, ki se nahaja pod spodnjo gozdno mejo, predstavlja edinstvene ostanke nekdanje ledenodobne vegetacije, danes obdane z gostimi gozdovi. Takšna habitate naseljuje tudi dinarska smiljka, Natura 2000 (N2K) vrsta, ki je fragmentarno razširjena vzdolž Dinaridov. Slovensko populacijo, omejeno na eno samo kraško dolino, sestavlja le približno 20 osebkov in je na robu izumrtja. Aktivni varstveni ukrepi, ki obsegajo shranjevanje semen, kartiranje habitatov oziroma identifikacijo potencialnih habitatov, vzgojo sadik iz semen ustrezne izvorne populacije, krepitev populacij in translokacij na območje Slovenije in Hrvaške, so nujno potrebni za zagotovitev dolgoročnega preživetja vrste na ČPO in morajo biti načrtovani in usklajeni na čezmejnem nivoju. Podobni ukrepi bodo izvedeni tudi za Scopolijev repnjak, prav tako vrsto N2K, ki se pojavlja v podobnih habitatih. Nepoznavanje njene biologije in populacijske genetike predstavljajo izziv pri spremljanju stanja na obeh straneh meje. Za obe vrsti bodo izvedeni konkretni varstveni ukrepi, predlagane pa bodo tudi smernice za skupne čezmejne načrte upravljanja. Vzhodna submediteranska suha travišča (N2K habitat 62A0), razvita na kraškem terenu, spadajo med vrstno bogatejša habitatna območja ČPO in predstavljajo dragoceno naravno in kulturno dediščino. Največjo neposredno grožnjo njihovemu obstoju predstavlja opuščanje tradicionalne kmetijske rabe, fragmentacija in zaraščanje. Še posebej ogrožena vrsta je raznolistna mačina, prednostna vrsta N2K, ki ima na ČPO le nekaj populacij. Za to vrsto je nujno izvajanje aktivnih in-situ in ex-situ varstvenih ukrepov, ki vključujejo trajno shranjevanje semen, molekularno genotipizacijo populacij, iskanje ustreznih populacij za translokacije, modeliranje, obnovo habitatov ter razvoje skupnih čezmejnih načrtov upravljanja. V okviru projekta bodo izvedeni pilotni ukrepi za izboljšanje habitatov za to vrsto ter renaturacija popolnoma uničenih suhih travnikov. Prav tako bodo semena N2K rastlinskih vrst suhih travišč ČPO trajno shranjena v novem sistemu čezmejne mreže semenarskih bank. Na podlagi aktivnih varstvenih ukrepov, ki bodo izvedeni na terenu in ki temeljijo na poznavanju današnje razširjenosti vrst in razumevanju vpliva podnebnih sprememb v prihodnosti, na podlagi poznavanja njihove biologije, populacijske genetike in reprodukcijskega stanja populacij, bomo v okviru predlaganega projekta pripravili strategijo varstva omenjenih treh N2K vrst na čezmejnem območju. Strategija bo razvita v sodelovanju z deležniki in uporabniki prostora ter z zainteresirano javnostjo. Prispevala bo k izboljšanemu načrtovanju varovanja vrst na ČPO, saj bo ponudila protokole za vključevanje pomembnih spoznanj, pa tudi načrtovanje in izvajanje zaščite ter spremljanja stanja na čezmejnem območju ter protokole za celostno vključevanje ukrepov aktivne zaščite. Problematiko varovanja in spremljanja stanja N2K vrst je treba izvajati čezmejno v sodelovanju slovenskih in hrvaških organov, saj gre za edinstvene populacije na edinstvenem in specifičnem biogeografskem območju, ki ga je treba enako upravljati. Trenutno na ČPO čezmejni načrti upravljanja, ki temeljijo na poznavanju biologije vrst in pričakovanih podnebnih spremembah v prihodnosti, še niso razviti. Projekt je bil pripravljen v sodelovanju vseh partnerjev, vključno z Zavodom Republike Slovenije za varstvo narave, in v dialogu z Upravo za varstvo okolja in narave na Hrvaškem. Glavne koristi, ki jih bodo deležni vsi deležniki, kot sta oba zavoda, javne ustanove, ki upravljajo z zavarovanimi in N2K območji, JR(L)S, strokovna javnost, čezmejno prebivalstvo ter obiskovalci vseh starosti v zavarovanih delih narave, bodo dosežene preko aktivnega sodelovanja v aktivnostih in razširjanju rezultatov projekta.

Vir: prijavnica SIHR00142

Naziv projekta: V skrbi za suhe travnike pomembne za biotsko pestrost

Stroškovnik projekta (ESRR sredstva): EUR 547.228,46

Trajanje projekta: 1. 3. 2024 – 31. 8. 2026

Projektni partnerji: Nacionalni inštitut za biologijo, Kozjanski park, Hrvatska akademija znanosti i umjetnosti, Hrvatski prirodoslovni muzej, Javna ustanova Park prirode Žumberak – Samoborsko gorje

V projektu z akronimom CarEx (iz angleške zveze besed »Care for extensive grasslands«) bomo opredelili ključne parametre za upravljanje z ogroženimi suhimi travišč na dveh projektnih območjih, ki sta zavarovani območji in Natura 2000 območji: Kozjanski park (v Sloveniji) in Park prirode Žumberak Samoborsko gorje (na Hrvaškem). Cilj je razviti načine upravljanja s travniki (poudarek na košnji), ki bodo zagotavljali ugodno stanje biodiverzitete in oceniti velikost učinka. To bomo ugotavljali s klasičnimi popisi vrst in z inovativno metodo DNA metabarkodiranja. Nekatere nove pristope pri upravljanju bomo predhodno na pilotnih travnikih tudi testirali. Z rezultati bomo seznanili lokalne upravljavce s travniki, ljudi na državnih inštitucijah, ki se ukvarjajo z varstvom narave in splošno javnost. Pomemben del projekta bo tudi ozaveščanje strokovne in splošne javnosti o pomenu povezovalnih ekoloških koridorjev med zaplatami podobnih ekosistemov.

Travišča, ekosistemi s prevladujočo zelnato vegetacijo, nudijo številne ekosistemske usluge, od oskrbovalnih, podpornih, regulativnih do kulturnih. Travniki so tudi biotop ki vzdržuje edinstveno biodiverziteto. V zadnjih 40 letih se je svetovna populacija prostoživečih rastlinskih in živalskih vrst zmanjšala za 60%, v razvitih predelih, kot je npr. EU so med najbolj ogroženimi prav vrste travnikov. Število travniških vrst ptic se je v 40 letih zmanjšalo za 60%, število letečih žuželk v zadnjih 30 letih za 70%, pestrost travniških rastlin se je zmanjšala za do 50%. Glavni razlog ogroženosti je intenzivno upravljanje s travniki.

V Interreg Programu Slovenija – Hrvaška 2021-2027 je zapisano, da so na čezmejnem območju SI-HR travišča med najbolj ogroženimi habitati. Da bi dosegli cilje strategije EU za biotsko raznovrstnost do 2030, je nujno ogrožene ekosisteme primerno varovati in jih v naslednji fazi obnoviti. To je tudi edina pot za dosego trajnostnega razvojnega cilja ZN pod številko 15 »Življenje na kopnem«. Varovanje biodiverzitete na travnikih se navezuje na Strategijo EU za Podonavsko regijo, saj se drugi steber v celoti osredotoča na problematiko varovanja okolja, specifično se s tem ukvarja konkreten ukrep: Ohranjanje biotske raznovrstnosti, pokrajin ter kakovosti zraka in tal. V ospredje prihaja tudi spoznanje, da varovanje ne bo učinkovito, če zavarovanih območij ne bomo povezali z ekološkimi koridorji, ki edini lahko preprečijo genetsko izolacijo in omogočajo migracijo vrst, kar je eden od ključnih poudarkov EU strategije za biotsko raznovrstnost do leta 2030.

V zadnjem poročilu evropski komisiji je Slovenija zapisala, da je varovanje suhih travišč na Natura 2000 območjih v Sloveniji nezadostno, podobno velja za Hrvaško. Celoten projekt smo zato osredotočili na raziskave in varovanje suhih travišč. Naš cilj je spoznati trenutno stanje travniške biodiverzitete na dveh območjih, v Kozjanskem regijskem parku in v parku prirode Žumberak Samoborsko gorje. Parka tvorita obmejno območje s suhimi travniki, čeprav se fizično ne stikata. V raziskave bomo, poleg klasičnih terenskih metod popisovanja, uvedli inovativno, sodobno metodo metabarkodiranja, s katero lahko stanje biodiverzitete ocenimo bistveno bolj kompleksno, saj temelji na bistveno večjem številu taksonomskih enot, kakor če biodiverziteto ocenjujemo s klasičnimi pristopi. S to metodo bomo lahko opisali tudi sezonske spremembe v biodiverziteti in spremembe, ki nastanejo zaradi košnje. Z novo pridobljenimi podatki bomo razvili in na pilotskih površinah tudi preizkusili pionirske režime košnje. S popisi in analizami bomo ugotovili, kateri so ugodni za večje število travniških vrst, ne le za posamezne, kakor se ukrepi izvajajo danes. Pomemben cilj projekta je v obeh državah okrepiti zavedanje o pomenu povezovalnih koridorjev med zavarovanimi območji. Povezanost suhih travnikov na obeh projektnih območjih bomo ugotavljali s pticami in metulji, izdelali pa bomo tudi dokument, ki bo v širši družbi povečal zavedanje o pomenu teh ukrepov, ki jih trenutne ne izvajajo ne v Sloveniji ne na Hrvaškem.

Zelo pomemben del projekta je izobraževanje in promocija o pomenu in ogroženosti suhih travnikov in o novo razvitih rešitvah upravljanja. Na tem področju imamo projektni člani dolgoletne izkušnje, zaposleni v obeh parkih pa tudi dobre povezave z lokalnim prebivalstvom. Organizirali bomo predavanja, delavnice, šolam bomo organizirali naravoslovne dneve in predavanja, na delavnice, kjer bomo predstavljali naše ugotovitve, bomo povabili ljudi iz regionalnih in državnih inštitucij, ki so zadolženi za varstvo narave. Sodelovali bomo na festivalu Kozjanskega jabolka, ki ga letno obišče preko 20.000 ljudi. Povezali se bomo z drugimi zavarovanimi območji, preiskali evropsko literaturo, da z izmenjavo dobrih praks poiščemo res najboljše rešitve za ohranjanja biodiverzitete suhih travnikov.

Vir: prijavnica SIHR00157

Naziv projekta: Izboljšanje urbane infrastrukture za bolj zelena jedra severnega Jadrana

Stroškovnik projekta (ESRR sredstva): EUR 1.529.018,10

Trajanje projekta: 1. 3. 2024 – 31. 8. 2026

Projektni partnerji: Grad Kastav, Mestna občina Koper, Občina Izola – Comune di Isola, Lokalna akcijska grupa “Terra liburna”, Univerza v Ljubljani-Biotehniška fakulteta, Sveučilište u Zagrebu Agronomski fakultet

Vir: prijavnica SIHR00182

Naziv projekta: Krepitev celovite paliativne oskrbe v čezmejnih regijah Hrvaške in Slovenije

Stroškovnik projekta (ESRR sredstva): EUR 688.059,26

Trajanje projekta: 1. 3. 2024 – 28. 2. 2026

Projektni partnerji: Županijska bolnica Čakovec, Dom zdravlja Čakovec, Slovensko društvo Hospic, Splošna bolnišnica Murska Sobota

Projekt se ukvarja s skupnimi izzivi programskega področja v pristopu k paliativie oskrbi; zagotavljanje kakovostnega izobraževanja strokovnjakov na področju paliativne oskrbe, pomanjkljiva normativna ureditev področja, nepovezanost čezmejnega sodelovanja oz. pogledov na paliativno oskrbo zaradi bližine meje in podobnosti v strukturi zdravstvenih delavcev. Projekt naslavlja tudi premajhno senzibilizacijo strokovnjakov v paliativni oskrbi in slabo ozaveščenost širše javnosti o pomenu paliativne oskrbe.

Glede na trend staranja prebivalstva in trend naraščanja bolnikov z neozdravljivimi boleznimi, kar pomeni tudi povečanje števila uporabnikov storitev paliativne oskrbe na celotnem čezmejnem območju, je zelo pomembno, da je ta storitev čim bolj kakovostna. . Izvajalci storitev paliativne oskrbe prihajajo iz različnih sektorjev oziroma dejavnosti, zato so glavni akterji: zdravstveni delavci, psihologi, socialni delavci in duhovniki (v nadaljevanju strokovni delavci). Nihče od omenjenih v formalnem izobraževanju, s katerim pridobijo naziv, ne dobi dovolj znanja s področja paliativne oskrbe, kar jim predstavlja izziv pri delu. Področje paliativne oskrbe zajema različna področja delovanja, uporabniki niso samo pacienti, ampak tudi njihovi svojci in širša družba, zato morajo strokovnjaki imeti znanja in veščine z različnih področij: principi in organizacija paliativne oskrbe, oskrba pacienta (fizična, psihosocialna, duhovna), skrb za družino (podpora ob bolečini, žalovanju), etika v paliativni oskrbi, timsko delo in komunikacija (kar je zelo pomembno, ker za enega bolnika skrbi paliativni tim). Sistem paliativne oskrbe na nacionalni ravni nobene od partnerskih držav projekta ni vzpostavljen, zato strokovnjaki vidijo priložnost, da s tem projektom vzpostavijo sistem v čezmejnem prostoru ter izboljšajo kakovost zdravstvenih storitev v paliativni oskrbi s skupnimi rešitvami in pilotno akcijo.

Glavni skupni cilj projekta je krepitev usposobljenosti strokovnjakov na področju paliativne oskrbe in vzpostavitev čezmejnega sodelovanja na področju izmenjave znanja in izkušenj s področja paliativne oskrbe preko oblikovanja skupnih trajnostnih rešitev za izboljšanje dostopa do paliativne oskrbe, v skrbi za uporabnike v čezmejnem prostoru.

Cilj bo dosežen z izvajanjem projektnih aktivnosti, ki so namensko zasnovane tako, da bodo k paliativni oskrbi pristopale bolj celostno in sistematično in so namenjene multiplikaciji v vse regije čezmejnega območja, tudi v druge regije EU.

Glavni rezultati, ki bodo doseženi, so:
1. skupni akcijski načrt izvajanja storitev paliativne oskrbe na čezmejnem območju in protokoli kot enoten dokument za vzpostavitev in izboljšanje sistema paliativne oskrbe v posameznem zdravstvenem zavodu in/ali skupnosti na čezmejnem območju;
2. skupno sodelovanje 4 institucij, katerih bogate izkušnje in strokovnost zaposlenih na tem področju so že pokazatelj, da bo izvedba projektnih aktivnosti zagotovila izboljšanje storitev paliativne oskrbe ne le v obmejnem prostoru, temveč tudi kot zagon za ureditev območja na nacionalni ravni in ravni EU;
3. skupno izobraževalno pilotno gradivo izobraževalnih digitalnih gradiv o paliativni oskrbi za premostitev vrzeli med potrebnim znanjem pri izvajanju storitev v paliativni oskrbi in znanjem, pridobljenim na tem področju v formalnem izobraževanju zdravstvenih in drugih izvajalcev paliativne oskrbe.

Že v času izdelave projektne ideje so bila prepoznana področja in sistemski pristopi, ki so na določenih lokalnih, regionalnih in državnih ravneh urejeni bolje kot drugje. Čezmejno sodelovanje je torej nujno za reševanje skupnih problemov, prenos metod dela, znanj in predpisov, prikaze v realnem okolju in pilotno testiranje skupnih izkušenj. Vsi rezultati projekta bodo služili kot strokovna podlaga za sistemsko, to je normativno urejanje področja. Iz navedenega je razvidno, da izvedba tega projekta samo z lokalnim, regionalnim in nacionalnim pristopom ne bi bila mogoča, ker ne bi vodila do mednarodnega sodelovanja in intenzivnega prenosa znanja, metod dela in novih praks med območji z različnimi sistematični predpisi. Projekt je na tem področju inovativen, ker prispeva tudi k zmanjševanju neenakosti znotraj in med regijami v čezmejnem prostoru, saj bodo vsi strokovni kadri, zaposleni pri projektnih partnerjih, enakovredno sodelovali pri razvoju svojih kompetenc in pri oblikovanje edinstvenega učnega modela, posledično pa končni uporabniki paliativne oskrbe (ne glede na lokacijo) dobijo možnost enakega dostopa do paliativne oskrbe v bolnišnici ali na domu, glede na njihove potrebe.

Vir: prijavnica SIHR00063

Naziv projekta: CENTer za INOvacije v Socialni oSkrbi

Stroškovnik projekta (ESRR sredstva): EUR 690.147,87

Trajanje projekta: 1. 3. 2024 – 28. 2. 2026

Projektni partnerji: Primorsko-goranska županija, DOM ZA STARIJE OSOBE „KANTRIDA“, RIJEKA, Zaklada Sveučilišta u Rijeci, DOM NINE POKORN GRMOVJE, Alma Mater Europaea – Evropski center, Maribor

Projekt »CENTINOSS« se osredotoča na razvoj novih modelov zagotavljanja socialnovarstvenih storitev. Starejši odrasli in osebe z motnjami v duševnem razvoju so ne le bolj dovzetni za različne zdravstvene težave, temveč pogosto živijo sami ali v domovih za starejše in osebe ter posebnih socialnovarstvenih zavodih, zaradi česar so manj povezani z družbo in bolj izpostavljeni tveganju socialne izključenosti. To lahko negativno vpliva na njihovo zdravje in povzroči občutke osamljenosti in depresije.

Glede na navedeno so domovi in društva za starejše občane ter posebni socialnovarstveni zavodi zelo pomembni, saj zagotavljajo varno in ustrezno okolje za stanovalce. To so prostori, kjer lahko starejši in osebe z motnjami v duševnem razvoju preživljajo čas s svojimi vrstniki ter imajo dostop do različnih dejavnosti in družabnega življenja, kar je še posebej pomembno, če so drugi socialni stiki omejeni. Poleg tega ti klubi in socialnovarstveni zavodi nudijo strokovno oskrbo in pomoč starejšim odraslim, ki so odvisni od tuje pomoči za opravljanje temeljnih dnevnih aktivnosti. Domove za starejše pogosto potrebujejo tisti, ki zaradi telesnih ali duševnih omejitev ne morejo živeti samostojno, klubi za starejše pa ponujajo program aktivnosti in pomagajo ohranjati socialne vezi, ki so pomembne za zdravje starejših.

Poleg tega so klubi starejših izjemno pomembni in ključni za ohranjanje kakovosti življenja in dobrega počutja starejših, ki niso stanovalci domov za starejše. Zaradi nenadnega povečanja potreb po oskrbi, ki je rezultat staranja prebivalstva noben javni ali strokovni sistem ne more zadovoljiti vseh potreb po oskrbi, temveč se mora opreti na obstoječo neformalno socialnovarstveno mrežo, ki danes pokriva tri četrtine oskrbovalnih potreb v Sloveniji in EU in je po svoji naravi neinstitucionalna.

Cilj socialnovarstvenih storitev v skupnosti je starejši osebi, ki je odvisna od tuje pomoči ali osebi z duševno motnjo omogočiti čim daljše bivanje v lastnem domu in ob tem ohraniti zadovoljivo kakovost življenja. Cilj socialne politike pa je tudi povečati število uporabnikov socialnovarstvenih storitev in hkrati povečati dostopnost do socialnovarstvenih storitev ter usmeriti pozornost javnosti k osebam tretjega življenjskega obdobja preko reklamnih aktivnosti, ki obveščajo javnost o razpoložljivih socialnovarstvenih storitvah, kar je cilj aktivnosti, ki jih nameravamo izvesti v okviru tega projekta.

Zato je glavni cilj projekta krepitev čezmejnega sodelovanja med deležniki v sistemu socialnega varstva, zdravstva in sorodnih področjih za izboljšanje zdravja in kakovosti življenja starejših in oseb z duševnimi motnjami v Sloveniji. čezmejnem območju Slovenije in Hrvaške ter krepiti partnerstvo in sodelovanje organizacij, ki skrbijo zanje. Navedeno naj bi dosegli z izboljšanjem kakovosti oskrbe in izboljšanjem sodelovanja med organizacijami, ki izvajajo socialnovarstvene storitve. Projekt bo dosegel številne rezultate, vključno z razvojem novih modelov oskrbe, vzpostavitvijo mreže sodelovanja med organizacijami za oskrbo starejših, razvil čezmejno strategijo razvoja socialnovarstvenih storitev v skupnosti, ter vzpostavil nov čezmejni »Center za socialne inovacije«, ki bo namenjen prenosu dobrih praks in izobraževanju prostovoljcev in zaposlenih, ki izvajajo socialnovarstvene storitve.

Rezultati projekta bodo dvignili kvaliteto oskrbe in življenja starejšem odraslim in osebam z motnjami v duševnem razvoju v čezmejnem območju ter nivo izvajanja socialnovarstvenih storitev v organizacijah, ki nudijo storitve socialnega varstva in njihovim zaposlenim. Pristop, ki ga bomo uporabili v projektu, vključuje čezmejno sodelovanje organizacij v Sloveniji in na Hrvaškem, kar bo omogočilo izmenjavo znanja in izkušenj ter skupno reševanje problemov. Čezmejno sodelovanje je nujno zaradi dejstva, da se starejši ljudje na čezmejnem območju soočajo z enakimi izzivi, vendar imajo pogosto omejen dostop do ustreznih storitev. Navedeno nameravamo doseči s strokovno izmenjavo znanj in izkušenj med delavci, zaposlenimi v domovih, dnevnem centru Doma »Nina Pokorni« in klubih starejših občanov Doma »Kantrida« ter srečanjih. uporabnikov, ki so vključeni v pilotne aktivnosti.

Poleg tega bo sinergija med odločevalci odgovornimi za razvoj socialnovarstvenih storitev na programskem območju ter raziskovalnimi centri in strokovnimi organizacijami uporabljena kot glavno gonilo za spodbujanje novih socialnih inovacij in znanj, da bi skrb za starejše na programskem območju dvignili na najvišjo možno raven. V okviru projekta bo z institucionalno podporo vodilnega partnerja vzpostavljen »Center za socialne inovacije« kot podpora vsem prihodnjim prizadevanjem za izboljšanje ponudbe socialnovarstvenih storitev v domovih in klubih za starejše.

Rezultati projekta bodo prenosljivi na zainteresirane deležnike preko metodologij in orodij, razvitih v okviru projekta. Vzpostavitev »Centra« bo zagotovila trajnost rezultatov projekta tudi po njegovem uradnem zaključku.

Vir: prijavnica SIHR00165

Naziv projekta: Izzivi za preprečevanje in odpravo energetske revščine

Stroškovnik projekta (ESRR sredstva): EUR 404.281,60

Trajanje projekta: 1. 4. 2024 – 31. 3. 2026

Projektni partnerji: Međimurska energetska agencija d.o.o., Regionalna energetska agencija Sjever, Lokalna energetska agentura Spodnje Podravje, Lokalna energetska agencija za Pomurje

Skupni izziv, ki ga projekt rešuje s čezmejnim sodelovanjem je izboljšanje znanja in zavedanja odločevalcev, ter povečanje sodelovanja med odločevalci in »terenom«, na področju preprečevanja in odprave energetske revščine gospodinjstev. Ocene, ki povezujejo energetsko revščino s stopnjo tveganja socialne izključenosti in lastna projekcija namreč kaže, da se z energetsko revščino srečuje okrog 20% gospodinjstev na programskem območju. Tudi programsko območje se namreč v zadnjem času srečuje z dvigom cen energije in energentov, kar dodatno prispeva k povečanju problema energetske revščine. Razmere na terenu zahtevajo ukrepanje. Za področje energetske revščine je potrebno postaviti realna izhodišča; pridobiti podatke na terenu in opredeliti stopnjo gospodinjstev, ki se že srečujejo ter stopnjo tistih, ki se bodo v kratkem srečali z energetsko revščino. Energetska revščina je namreč večplastna težava in izziv, za katero je potrebno sodelovanje ključnih akterjev in odločevalcev, ki lahko konkretno ukrepajo. Na drugi strani jim je potrebno pripraviti izhodišča za ukrepanje ter jim nakazati možne rešitve. Projekt bo prispeval k zmanjševanju energetske revščine z aktivnostmi usmerjenimi v izboljšanje energetske učinkovitosti in izkoriščanje obnovljivih virov energije v gospodinjstvih. Rezultati se bodo pokazali v nižji porabi energije, energetski učinkovitosti in boljšim izkoriščanjem endogenih potencialov lokalnih virov energije ter končno nižjimi emisijami CO2. Akcijski načrt vključuje socialno šibke in socialno ogrožene skupine na programskem območju, katere energetska revščina najbolj ogroža. V okviru projekta bo kreirana pobuda od spodaj navzgor, preizkušeni bodo različni pristopi in pripravljena izhodišča ter zaveze za usklajen boj proti energijski revščini gospodinjstev.

V okviru projekta I-PRODER so se združili štirje partnerji, vsak odgovoren za izvedbo aktivnosti v svoji regiji. Partnerji imajo interno znanje in kompetence, saj so v preteklosti že sodelovali v projektih. V obdobju energetske draginje, sprožene po začetku ukrajinske vojne, so partnerji zaznali, da so se problemi in izzivi povezani z energetsko revščino v vseh regijah programskega območja še povečali. Dejstvo je, da partnerji poznajo področje, nimajo pa vseh podatkov o stanju in ne razpolagajo z zbranimi primeri dobrih praks, politik in instrumentov, katere lahko skozi sodelovanje v projektu zagotovijo. Vodilni partner je že izvajal aktivnosti na področju energetske revščine, PP4 je izvajal preglede na terenu in razpolaga z določenimi podatki za slovenski del regij Pomurje in Podravje, hrvaška partnerja pa bosta v okviru projekta izvedla energetske preglede v gospodinjstvih in tako zagotovila del vhodnih podatkov za analizo in prikaz stanja ogroženosti z energetsko revščino. Vsi partnerji bodo vzpostavili kontakt s ključnimi organizacijami v regiji, ki lahko zagotovijo manjkajoče podatke. Kreirali bomo čezmejno metodologijo za izvedbo teh aktivnosti in na koncu pripravili analitično poročilo o dejanskem stanju energetske revščine na čezmejnem območju.

V drugem delovnem paketu bodo pripravljeni pregledi dobrih politik in instrumentov v boju proti energetski revščini. S primerjalno analizo politik in instrumentov za boj proti energetski revščini pa bo pripravljen prerez ključnih elementov in na podlagi tega oblikovan pilot model tehnične pomoči mestom/občinam za pripravo projektov za reševanje energetske revščine. Akcijski načrt preprečevanja in odprave energetske revščine s priporočili za čezmejno regijo SI HR, bo temelj sodelovanja, vsebinska usmeritev dela in okvir, ki bo definiral potencialne organizacije za njegovo implementacijo. Pomemben del tega dokumenta pa bodo identificirani in predlagani ukrepi za odpravo in preprečevanje energetske revščine.

Organizacije bodo podpisale Protokole prepoznavnosti in zavezanosti ukrepom za zmanjšanje energetske revščine. Podpisniki, kot so odločevalci na lokalnem, regionalnem in nacionalnem nivoju, ter druge ključne organizacije, ki imajo vpliv na področje energetske revščine, bodo po poteku projekta poskrbele, da bo le-ta imel trajen učinek na programsko območje in njeno prebivalstvo. Oblikovana bo čezmejna skupina organizacij, katerih dolgoročno sodelovanje bo usmerjeno v spremljanje realizacije protokolov in čezmejni monitoring sprememb politik in novih instrumentov. Vsebina sodelovanja, v kolikor bo relevantno in potrebno, se bo nadgradila s sodelovanjem ali / in vključevanjem v nove EU projektne pobude. Dodana vrednost projekta bo zagotoviti manjšo stopnjo energetske revščine v manj razvitih regijah Slovenije in Hrvaške.

Vir: prijavnica SIHR00173