Biotska raznolikost ni pomembna le za ekosisteme, temveč ima ključno vlogo tudi pri zdravju človeka. Zdravstvena organizacija Združenih narodov (WHO) in Konvencija o biološki raznovrstnosti (CBD) poudarjata, da je ohranjanje naravne raznolikosti ključnega pomena za zagotavljanje čiste vode, zraka, hrane ter varovanja pred boleznimi.

Kako biotska raznolikost vpliva na zdravje?

  1. Pozitivni učinki na fizično zdravje
    Raznolika narava omogoča bolj aktivno življenje, saj spodbuja gibanje in telesno dejavnost. Hoja, tek, kolesarjenje ali preprosto preživljanje časa v naravi izboljšujejo srčno-žilno zdravje, krepijo imunski sistem in zmanjšujejo tveganje za debelost, sladkorno bolezen tipa 2 ter visok krvni tlak.
  2. Vloga gozdov pri kakovosti zraka in duševnem zdravju
    Gozdovi ne le proizvajajo kisik, temveč tudi filtrirajo onesnaženje in izboljšujejo kakovost zraka. Poleg tega bivanje v naravi pozitivno vpliva na duševno zdravje, zmanjšuje stres in depresijo.
  3. Povezanost med ekosistemi in infekcijskimi boleznimi
    Uničevanje habitatov in podnebne spremembe prispevajo k povečanju tveganja za pandemije. Ko se zmanjša biotska raznolikost, pride do neravnovesja v ekosistemih, kar lahko poveča prenos bolezni z živali na človeka.
  4. Vir zdravil in tradicionalne medicine
    Mnoga zdravila izvirajo iz narave. Rastline, glive, bakterije in druge organizme znanstveniki proučujejo za razvoj novih zdravil. Približno 70 % sodobnih zdravil je neposredno ali posredno pridobljenih iz naravnih virov.
  5. Zagotavljanje prehranske varnosti
    Raznolikost rastlin in živali je ključna za zdravo prehrano. Monokulture in izguba tradicionalnih sort rastlin vodijo do manj raznolike in manj hranljive prehrane, kar povečuje tveganje za podhranjenost in bolezni.
  6. Vpliv na podnebne spremembe in ekstremne vremenske pojave
    Z ohranjanjem biotske raznolikosti zmanjšujemo učinke podnebnih sprememb, ki vplivajo na zdravje. Mokrišča, koralni grebeni in gozdovi delujejo kot naravne pregrade pred ekstremnimi vremenskimi pojavi, kot so poplave, požari in orkani.

Kaj lahko storimo?

  • Varujmo naravne ekosisteme – Zaščita gozdov, mokrišč in oceanov je ključna za ohranjanje zdravja ljudi.
  • Podpirajmo trajnostno kmetijstvo – Raznolikost v kmetijstvu zagotavlja bolj hranljivo hrano in zmanjšuje tveganje za izgubo pomembnih vrst.
  • Spodbujajmo urbano bioraznolikost – Parki, vrtovi in zelene površine v mestih prispevajo k boljšemu zdravju prebivalcev.
  • Izobražujmo o pomenu bioraznolikosti – Večja ozaveščenost vodi k bolj odgovornemu ravnanju z naravo.

Biotska raznolikost ni le ključnega pomena za ekosisteme, temveč je neposredno povezana z našim zdravjem in blagostanjem. Ohranjanje naravne raznolikosti ni le okoljsko vprašanje, temveč tudi zdravstvena nujnost. Vsak posameznik lahko prispeva k njenemu varovanju in s tem k boljšemu zdravju vseh nas.

Biološka raznolikost nije važna samo za ekosustave, već također igra ključnu ulogu u ljudskom zdravlju. Zdravstvena organizacija Ujedinjenih naroda (WHO) i Konvencija o biološkoj raznolikosti (CBD) naglašavaju da je očuvanje bioraznolikosti ključno za osiguranje čiste vode, zraka, hrane i zaštite od bolesti.

Kako biološka raznolikost utječe na zdravlje?

  1. Pozitivni učinci na tjelesno zdravlje
    Priroda sa visokim stupnjem bioraznolikosti omogućuje aktivniji život jer potiče kretanje i tjelesnu aktivnost. Šetnja, trčanje, vožnja bicikla ili jednostavno boravak u prirodi poboljšavaju zdravlje kardiovaskularnog sustava, jačaju imunološki sustav i smanjuju rizik od pretilosti, dijabetesa tipa 2 i visokog krvnog tlaka.
  2. Uloga šuma u kvaliteti zraka i psihičkog zdravlja
    Šume ne samo da proizvode kisik, već i filtriraju zagađenje i poboljšavaju kvalitetu zraka. Osim toga, boravak u prirodi pozitivno utječe na mentalno zdravlje, smanjujući stres i depresiju.
  3. Veza između ekosustava i zaraznih bolesti
    Uništavanje staništa i klimatske promjene doprinose povećanju rizika od pandemija. Kada je bioraznolikost smanjena , dolazi do neravnoteže u ekosustavima, što može povećati prijenos bolesti sa životinja na ljude.
  4. Izvor lijekova i tradicionalna medicina
    Mnogi lijekovi dolaze iz prirode. Znanstvenici proučavaju biljke, gljive, bakterije i druge organizme kako bi razvili nove lijekove. Oko 70% suvremenih lijekova dobiva se izravno ili neizravno iz prirodnih izvora.
  5. Osiguravanje sigurnosti hrane
    Raznolikost biljaka i životinja ključna je za zdravu prehranu. Monokulture i gubitak tradicionalnih biljnih sorti dovode do manje raznolike i manje hranjive prehrane, povećavajući rizik od pothranjenosti i bolesti.
  6. Utjecaj na klimatske promjene i ekstremne vremenske pojave
    Očuvanjem biološke raznolikosti smanjujemo učinke klimatskih promjena koji utječu na zdravlje. Močvare, koraljni grebeni i šume djeluju kao prirodne barijere protiv ekstremnih vremenskih događaja kao što su poplave, požari i uragani.

Što možemo učiniti?

  • Zaštitimo prirodne ekosustave – Zaštita šuma, močvara i oceana ključna je za očuvanje zdravlja ljudi.
  • Podržimo održivu poljoprivredu – Raznolikost u poljoprivredi osigurava hranjiviju hranu i smanjuje rizik od gubitka važnih vrsta.
  • Promovirajmo urbanu bioraznolikost – Parkovi, vrtovi i zelene površine u gradovima doprinose boljem zdravlju stanovnika.
  • Educirajmo se o važnosti bioraznolikosti – Veća svijest dovodi do odgovornijeg odnosa prema prirodi.

Bioraznolikost nije samo vitalna za ekosustave, već je izravno povezana s našim zdravljem i dobrobiti. Očuvanje prirodne raznolikosti nije samo ekološki problem, već i zdravstvena nužnost. Svaki pojedinac može pridonijeti njezinoj zaštiti, a time i boljem zdravlju svih nas.