Kukavičevke (Orchidaceae)

🇸🇮

Kukavičevke (Orhidaceae), znane tudi kot divje rastoče orhideje, predstavljajo eno izmed največjih rastlinskih družin. Uspevajo skoraj povsod – od suhih hribovskih travnikov, gozdnih robov, notranjosti gozdov do mokrotnih travnikov.

Prepoznamo jih po izjemno raznolikih, pogosto barvitih in značilno oblikovanih cvetovih. Cvetovi so dvobočno somerni in sestavljeni iz dveh krogov s po tremi cvetnimi listi. Najbolj prepoznaven je srednji list notranjega kroga cvetnega odevala t.i. medena ustna. To je cvetni list, ki se je razvil v privlačno strukturo za privabljanje opraševalcev. Medena ustna je lahko cela, razčlenjena, s prirastki ali zobci, lahko pa je kot pri rodu lepi čeveljc (Cypripedium) mehurjasto napihnjena.

Najpogosteje jih oprašujejo žuželke. Nekatere vrste, kot na primer tiste iz rodu mačjih ušes (Ophrys), so dosegle zavidljivo stopnjo specializacije v privabljanju opraševalcev, saj njihova medena ustna posnema videz samic nekaterih vrst žuželk in s pomočjo vidnih in kemičnih prevar privablja samce, da rastlino oprašijo.

Orhideje se razmnožujejo s semeni ali vegetativno. Njihova semena skoraj ne vsebujejo hranilnih snovi, potrebnih za kalitev, zato za uspešen razvoj potrebujejo ustrezne glive, ki jih oskrbujejo s hranili.

Vse vrste kukavičevk so v Sloveniji in na Hrvaškem zavarovane, zato jih ni dovoljeno nabirati ali izkopavati.

Orchis militaris (L.)

Traunsteinera globoca  (L.) Rchb.

Orchis ustulata (L.) R.M.Bateman, Pridgeon, M.W.Chase

Ophrys insectifera (L.)

Spiranthes spiralis (L.) Chevall

FOTO: Ema Jevšnik (JZ KP)

Kaćuni (Orchidaceae)

🇭🇷

Kaćuni (Orchidaceae), poznatiji kao divlje orhideje, pripadaju jednoj od najbrojnijih porodica biljaka na svijetu. Rasprostranjeni su u gotovo svim staništima – od suhih brdskih travnjaka i šumskih rubova, preko unutrašnjosti šuma, pa sve do vlažnih i močvarnih travnjaka.

Prepoznajemo ih po iznimno raznolikim, često živopisno obojenim i osebujno oblikovanim cvjetovima. Cvijet kaćuna dvostrano je simetričan i građen od dvaju krugova s po tri latice. Najupadljivija je srednja latica unutarnjeg kruga ocvijeća, takozvana medna usna – specijalizirani organ koji privlači oprašivače. Može biti cijela, razdijeljena, imati zupce ili nastavke, a kod roda gospina papučica (Cypripedium) poprima karakterističan, mjehurasto napuhan oblik.

Najčešći oprašivači kaćuna su kukci. Neke vrste, primjerice one iz roda kokica (Ophrys), razvile su izuzetno sofisticirane mehanizme privlačenja – njihova medna usna oponaša izgled ženki određenih kukaca, a koristeći vizualne i kemijske signale, privlače mužjake koji nenamjerno oprašuju biljku.

Razmnožavaju se sjemenom i vegetativno. Međutim, sjemenke orhideja gotovo da ne sadrže hranjive tvari potrebne za klijanje, stoga za uspješan rast ovise o simbiotskom odnosu s određenim gljivama koje ih opskrbljuju hranjivim tvarima.

Sve vrste kaćuna u Hrvatskoj i Sloveniji zakonom su zaštićene. Strogo je zabranjeno njihovo branje i iskopavanje iz prirode.