Ali ste vedeli, da je globalno segrevanje eden ključnih izzivov 21. stoletja?
Njegova posledica so vse bolj izrazite in pogoste podnebne spremembe – dvig morske gladine, vročinski valovi, suše, poplave itd. V zadnjih desetletjih se je povprečna globalna temperatura zvišala hitreje kot kadar koli prej v času sistematičnih meritev, kar je tudi posledica emisij ogljikovega dioksida (CO2).
CO2 je toplogredni plin, ki v ozračju zadržuje toploto in tako prispeva k segrevanju Zemljinega površja. Glavnina emisij CO2 izhaja iz zgorevanja fosilnih goriv (premoga, nafte in zemeljskega plina) ter iz industrijskih procesov, kot so proizvodnja cementa, jekla in kemikalij.
Trendi emisij kažejo, da brez odločnih in takojšnjih ukrepov ne bomo dosegli ciljev Pariškega sporazuma, ki predvideva omejitev globalnega segrevanja na največ 2 °C nad predindustrijsko raven ter si prizadeva za omejitev na 1,5 °C. Vsako nadaljnje odlašanje pomeni večje posledice in zahtevnejše prilagajanje.
Zaradi vse večjih podnebnih tveganj so v ospredju tehnologije z nizkim ogljičnim odtisom, kot so:
•Obnovljivi viri energije: sončna, vetrna, hidro- in geotermalna energija, ki omogočajo proizvodnjo električne energije brez emisij CO2.
•Jedrska energija: stabilen in zanesljiv vir električne energije.
Manj emisij CO2, manj segrevanja. Vsaka desetinka stopinj Celizja pomeni razliko.

Jeste li znali da je globalno zagrijavanje jedan od ključnih izazova 21. stoljeća?

Globalno zagrijavanje jedan je od ključnih izazova 21. stoljeća. Njegova posljedica su sve izraženije i učestalije klimatske promjene – porast razine mora, toplinski valovi, suše, poplave i druge ekstremne vremenske pojave. Tijekom posljednjih desetljeća prosječna globalna temperatura raste brže nego u bilo kojem prethodnom razdoblju otkako se provode sustavna mjerenja, što je u velikoj mjeri rezultat povećanih emisija ugljičnog dioksida (CO₂).
CO₂ je staklenički plin koji zadržava toplinu u atmosferi i tako doprinosi zagrijavanju Zemljine površine. Većina emisija CO₂ dolazi iz izgaranja fosilnih goriva (ugljena, nafte i prirodnog plina) te iz industrijskih procesa, poput proizvodnje cementa, čelika i kemikalija.
Trendovi emisija pokazuju da bez sveobuhvatnih i pravovremenih mjera nećemo postići ciljeve Pariškog sporazuma, koji predviđa ograničenje globalnog zagrijavanja na najviše 2 °C iznad predindustrijske razine te nastojanje da se ograniči na 1,5 °C. Svako daljnje odgađanje znači ozbiljnije posljedice i zahtjevnije prilagodbe.
Zbog sve većih klimatskih rizika u središte pozornosti dolaze tehnologije s niskim ugljičnim otiskom, kao što su:
•Obnovljivi izvori energije: energija sunca i vjetra, hidroenergija i geotermalna energija, koji omogućuju proizvodnju električne energije bez emisija CO₂.
•Nuklearna energija: stabilan i pouzdan izvor električne energije.
Manje emisija CO2, manje zagrijavanja. Svaka destinka stupanj Celzija čini razliku.