V četrtek, 19. novembra 2025, je Rdeči križ Slovenije – OZ Maribor gostil regijske deležnike na posvetu projekta ODZIV – Krepitev sposobnosti čezmejnega odziva na naravne nesreče, v okviru katerega so se sestali pripadniki različnih organizacij iz sestave zaščite in reševanja. Pod vodstvom Regionalne razvojne agencije za Podravje – Maribor so deležniki spoznali projekt ter identificirana tveganja naravnih in drugih nesreč v čezmejnem območju ob slovensko-hrvaški meji.

Med prisotnimi so bili prisotni tako pripadniki različnih enot za odzivanje kot so gasilci, reševalci, zdravstveni delavci, kot pripadniki Uprave RS za zaščito in reševanje, kakor tudi predstavniki regije Podravje in občin.

Deležniki so najprej spoznali tveganja, ki jih je projektno partnerstvo ugotovilo in analiziralo. Strinjali so se, da so to dejansko tista tveganja, ki so skupna celotnemu čezmejnemu prostoru. Nato so spoznali načine, kako projektno partnerstvo krepi sposobnost odzivanja nanje ter potrdili, da so predvideni ukrepi primerni. Nazadnje pa so v praksi videli dosežke projekta:

  • Zemljevid ODZIV, ki je praktična in hitro dostopna združena baza podatkov, ki je dobrodošla nadgradnja obstoječih sistemov;
  • Vadbeni center POLIGON, kjer potekajo skupne čezmejne vaje usposabljanja prostovoljcev Rdečega križa in potapljačev reševalcev.

Med debato, ki je sledila, so zlasti gasilci in potapljači ugotovili, da je potrebno zaradi novih standardov v reševanju potrebno definirati program E za reševanje na hitrih vodah.

Zlasti pa je potrebno posvetiti pozornost na sodelovanju v skupnih akcijah preko meje. Kot je pojasnil magister Danijel Vrbnjak, župan občine Ormož, so intervencije na reki Dravi dokaj pogoste in ker v njihovi občini Drava predstavlja mejno reko, je nujno sodelovanje s kolegi s hrvaške strani meje. Za tovrstno sodelovanje so na terenu že razvili neformalno mrežo, preko katere se povezujejo in jim omogoča hitro in kakovostno odzivanje na nesreče. Ob tem pa se, tako kot župan občine, kakor predsednik Sveta regije zaveda, da obstajajo birokratske ovire, ki bi jim lahko v praksi povzročile zaplete. Tako pozdravlja iniciativo, da se po vzoru čezmejnega območja Slovenije in Italije prenesejo dobre prakse, ki bi tudi te ovire odpravile.

URSZR je sicer tista, ki v primeru večjih dogodkov sproži mehanizme, za sodelovanje preko državnih meja, vendar je zaradi nujnosti intervencij med samim potekom iskanja in reševanja včasih potrebno delovati tudi brez da se čaka na tovrstne odobritve, ki so namenjene predvsem večjim akcijam v primeru, da so prizadeta večja območja.