V okviru projekta FoRESisT smo se udeležili študijsko-izobraževalnega dne, posvečenega dobrim praksam pri ohranjanju okolja ter urejanju kmetijskih in gozdnih habitatov. Dan se je začel v Promocijskem centru Parka Škocjanske jame in se nadaljeval z ogledi na terenu. Ogledali smo si Škocjanske jame, travišča v Kazljah in prenovljene kale.

Park Škocjanske jame: UNESCO,NATURA 2000, naravovarstvo in sodelovanje z lokalno skupnostjo

Škocjanski park je udeležencem predstavil svoje delovanje, prizadevanja za čim bolj naravno ohranjanje območja parka, pomen sodelovanja z lokalno skupnostjo, vpis v register svetovne dediščine pri organizaciji UNESCO, načrtovanje in organizacijo upravljanja tako izjemnega prostora. Predstavitev je izvedel geograf in krasoslovec Borut Peric, vodja Strokovne službe Parka Škocjanske jame.

Trajnostna obnova kalov: zakaj je danes nujna nepropustna folija

Pri predstavitvi kalov je biologinja dr. Renata Rozman prikazala njihov pomen za biotsko raznolikost in trajnostni način obnove kalov z uporabo kavčukove nepropustne folije. Ta je danes potrebna, saj se v kalih živina več ne napaja. Ta je nekoč s teptanjem utrjevala glineno dno. Brez tega se poveča nevarnost, da glina razpoka, kal pa začne hitreje puščati. Predstavila je tudi načrte za obnovo novih kalov na območju, ki ga upravljajo Škocjanske jame, v sodelovanju z občinami in društvi. Le-ti bodo po obnovi prevzela skrb za kale.

Travniki, suhozidi in preprečevanje zaraščanja

Biolog Borut Kokalj je predstavil projekt odstranjevanja zaraščajočih se gozdnih površin, vzpostavljanja travnikov in obnove suhozidov. Obnovljene travnike prevzamejo lokalni kmetje, ki poleg paše skrbijo tudi, da se travniki ne zarastejo. To je ključno za dolgoročen uspeh ukrepov. Na terenu smo si ogledali travišče v Kazljah, projekt Parka Škocjanske jame.

Pupki, kačji pastirji in mit o komarjih

Pri kalu smo opazovali male in velike pupke, katerih populacijo v parku redno nadzirajo. Ta se po obnovi povsod povečala. Posebej so opozorili na problem vnosa okrasnih rib v kale, saj te pojedo pupke in tudi ličinke kačjih pastirjev. Poudarili so še pomembno sporočilo: komarjev ob zdravem kalu ni, ker so njihove ličinke hrana pupkom.
Zanimivost dneva: velike pupke ločijo po vzorcu na trebuščku, ki je pri vsakem unikaten kot človeški prstni odtis. Pri prepoznavanju si pomagajo tudi z aplikacijo.

Škocjanske jame: moč vode v živo

Ogledali smo si tudi Škocjanske jame ter izvedeli veliko o kraških pojavih, nastanku in njihovi zgodovini. Po besedah g. Perica smo imeli posebno srečo, saj smo videli moč vode ob povečanem pretoku reke – približno 80 l/s, medtem ko je običajno 6 do 10 l/s. Škocjanske jame predstavljajo zibelko moderne speleologije, z začetkom raziskovanja Jakoba Svetine, mojstra za vodnjake iz Trsta. Povod za prve raziskave je bilo pomanjkanje vode v Trstu.

Prenovljen kal v Kobjeglavi: od mulja do 125 ton gline

Obiskali smo tudi prenovljen kal v Kobjeglavi, kjer je bila obnova v okviru projekta FoRESisT izvedena s pomočjo znanja Škocjanskih jam. Dr. Aleksander Marinšek iz Gozdarskega inštituta Slovenije je predstavil potek obnove: najprej so preselili prebivalce (pupke), nato odstranili mulj, poglobili kal, dodali kavčukovo folijo in kar 150 ton gline. Na koncu so v kal vrnili tudi izkopan mulj. Zdaj se bo kal obrasel po naravni poti in bo postal pomemben vir vode za okoliške živali.

Zaključek dneva

Dan smo sklenili na turistični kmetiji lokalnega ponudnika, kjer nas je pričakala odlična domača hrana. Študijsko-izobraževalni dan je bil zelo poučen in zanimiv za vse udeležence ter je jasno pokazal, kako pomembno je povezovanje znanja, terena in lokalnih skrbnikov za doseganje trajnih rezultatatov.

Posebna zahvala gre tudi organizatorjema študijskega obiska doc. dr. Matjažu Hladniku in dr. Alenki Baruca Arbeiter, predstavnikoma partnerja projekta FoREisT, Fakultete za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije za odlično organizacijo in bogat ter poučen program.

U okviru projekta FoRESisT sudjelovali smo na studijsko-edukativnom danu posvećenom dobrim praksama očuvanja okoliša te uređenja poljoprivrednih i šumskih staništa. Dan je započeo u Promocijskom centru Parka Škocjanske jame, a nastavio se obilascima na terenu. Posjetili smo Škocjanske jame, travnjake u Kazljama te obnovljene lokve.

Park Škocjanske jame: UNESCO, NATURA 2000, zaštita prirode i suradnja s lokalnom zajednicom

Park Škocjanske jame sudionicima je predstavio svoje djelovanje usmjereno na nastojanja za što prirodnije očuvanje područja parka, važnost suradnje s lokalnom zajednicom, upis u registar svjetske baštine UNESCO-a te planiranje i organizaciju upravljanja tako iznimnim prostorom. Prezentaciju je održao geograf i krasolog Borut Peric, voditelj Stručne službe Parka Škocjanske jame.

Održiva obnova lokvi: zašto je danas nužna nepropusna folija

Tijekom predstavljanja lokvi biologinja dr. Renata Rozman prikazala je njihov značaj za biološku raznolikost te održiv način obnove lokvi primjenom gumene nepropusne folije. Ona je danas potrebna jer se stoka više ne napaja na lokvama. Nekada je stoka gaženjem učvršćivala glineno dno. Bez toga raste opasnost od pucanja gline, prilikom čega lokva počinje brže propuštati. Predstavila je i planove obnove novih lokvi na području kojim upravljaju Škocjanske jame, u suradnji s općinama i udrugama. Brigu o lokvama će nakon obnove preuzeti lokalne zajednice.

Travnjaci, suhozidi i sprječavanje zarastanja

Biolog Borut Kokalj predstavio je projekt Parka Škocjanske jame, čiji je cilj uklanjanje zarastajućih šumskih površina, uspostave travnjaka i obnove suhozida. Obnovljene travnjake preuzimaju lokalni poljoprivrednici koji, uz ispašu, brinu i da travnjaci ne zarastu, što je ključno za dugoročan uspjeh takvog modela. Na terenu smo obišli primjer takvog travnjaka u Kazljama, projekta Parka Škocjanske jame.

Vodenjaci, vretenaca i mit o komarcima

Kod lokve smo promatrali male i velike vodenjake čiju populaciju u parku redovito prate. Nakon obnove lokvi populacija se svugdje povećala. Posebno su upozorili na problem unošenja ukrasnih riba u lokve jer one jedu vodenjake, kao i ličinke vretenaca. Istaknuli su i važnu poruku: u zdravoj lokvi nema komaraca, jer su njihove ličinke hrana vodenjacima.

Zanimljivost dana: velike vodenjake razlikuju prema uzorku na trbuhu, koji je kod svakog jedinstven poput ljudskog otiska prsta. U prepoznavanju si pomažu i aplikacijom.

Škocjanske jame: snaga vode uživo

Obišli smo i Škocjanske jame te saznali mnogo o krškim pojavama, njihovom nastanku i povijesti. Prema riječima g. Perica imali smo posebnu sreću jer smo vidjeli snagu vode pri povećanom protoku rijeke – oko 80 l/s, dok je uobičajeno 6 do 10 l/s. Škocjanske jame predstavljaju kolijevku moderne speleologije, uz čije početke istraživanja se veže Jakob Svetine, majstora za bunare iz Trsta. Povod za prva istraživanja bio je nedostatak vode u Trstu.

Obnovljena lokva u Kobjeglavi: od mulja do 125 tona gline

Posjetili smo i obnovljenu lokvu u Kobjeglavi, čija je obnova u okviru projekta FoRESisT provedena uz stručnu pomoć Javnog zavoda Park Škocjanske jame. Dr. Aleksander Marinšek iz Šumarskog instituta Slovenije predstavio je tijek obnove: najprije su preselili stanovnike lokve (vodenjake), zatim uklonili mulj, produbili lokvu, postavili gumenu foliju te dodali čak 150 tona gline. Na kraju su u lokvu vratili i iskopani mulj. Lokva će se sada prirodno zarasti i postati važan izvor vode za okolne životinje.

Zaključak dana

Dan smo završili na turističkom gospodarstvu lokalnog ponuđača, gdje nas je dočekala izvrsna domaća hrana. Studijsko-edukativni dan bio je vrlo poučan i zanimljiv za sve sudionike te je jasno pokazao koliko je važno povezivanje znanja, terenskog rada i lokalnih skrbnika za postizanje trajnih rezultata.

Posebna zahvala upućuje se i organizatorima studijskog posjeta doc. dr. Matjažu Hladniku i dr. Alenki Baruca Arbeiter, predstavnicima projektnog partnera FoRESisT, Fakulteta matematike, prirodnih znanosti i informacijskih tehnologija, na izvrsnoj organizaciji te bogatom i edukativnom programu.