V ponedeljek, 2. marca 2026, je v Zagrebu potekal slovesni podpis pogodb za 17 standardnih projektov, odobrenih v okviru odprtega javnega razpisa Interreg program Slovenija–Hrvaška 2021–2027. Dogodka so se udeležili predstavniki ministrstev obeh držav, vodstvo programa, člani skupnega sekretariata ter številni vodilni partnerji iz Slovenije in Hrvaške.

 

Močna politična podpora čezmejnemu sodelovanju

Uvodne nagovore so podali državni sekretar Domagoj Mikulić z Ministrstva za regionalni razvoj in sklade Evropske unije Republike Hrvaške, državni sekretar Marko Koprivc z Ministrstva za kohezijo in regionalni razvoj Republike Slovenije ter vodja Organa upravljanja Aleš Mrkela.

Govorniki so poudarili, da program Interreg že več kot dve desetletji dokazuje, kako pomembno je zaupanje med sosednjima državama ter kako lahko skupni projekti presegajo administrativne meje. Čezmejno sodelovanje med Slovenijo in Hrvaško se je začelo leta 2003, danes pa predstavlja enega najbolj dinamičnih primerov sodelovanja v regiji – pravi »laboratorij evropskih rešitev«, kjer se evropske politike preizkušajo v praksi, na lokalni ravni.

 

17,9 milijona evrov za trajnostno in povezano regijo

Za izbrane projekte je namenjenih 17,9 milijona evrov sredstev Evropskega sklada za regionalni razvoj (ESRR). Veliko zanimanje za razpis – prispelo je kar 126 projektnih vlog – potrjuje, da v obmejnem prostoru obstaja močna želja po sodelovanju in skupnem razvoju.

Izbranih 17 projektov bo prispevalo k uresničevanju ključnih ciljev programa:

🌿 Zelena in prilagodljiva regija

Projekti bodo krepili odpornost na podnebne spremembe, izboljševali pripravljenost na naravne nesreče ter spodbujali ekosistemske pristope k upravljanju tveganj. To pomeni boljšo usposobljenost intervencijskih služb, učinkovitejše upravljanje voda.

Projekti: CRO-SI-SAFE 2, SPARK, STRIVER, ODPORNI, C.A.R.M.E.N., CROSS-RES in READY TO ACT.

 

🏛️ Odporna in trajnostna regija

Na področju kulture in turizma bodo projekti povezovali naravno in kulturno dediščino, razvijali trajnostne turistične produkte ter spodbujali vključevanje lokalnih skupnosti v gospodarski razvoj. Poseben poudarek je na socialni vključenosti in inovativnih pristopih, ki povezujejo tradicijo, ustvarjalnost in podjetništvo.

Projekti: Mala 3ARKA, Hosted by tradition, IstraECOinclusive, MINE STORY, KUL-S-POT, Let it BEE in Green Trails.

 

🤝 Dostopna in povezana regija

Projekti bodo izboljševali sodelovanje med javnimi institucijami, odpravljali pravne in administrativne ovire ter krepili povezovanje med prebivalci, civilno družbo in organizacijami na obeh straneh meje. Cilj je ustvariti bolj usklajen, učinkovit in prebivalcem prijazen čezmejni prostor.

Projekti: IntegrAid, INDIGENUM in SI-N-CRO.

 

Podpis kot začetek odgovorne poti

Podpis pogodb pomeni uradni začetek izvajanja projektov, a hkrati tudi prevzem odgovornosti do skupnosti, ki od teh projektov pričakuje konkretne rezultate. Kot je bilo poudarjeno na dogodku, Interreg ni zgolj administrativni okvir ali finančni mehanizem, je orodje za izboljšanje vsakdanjega življenja ljudi v obmejnem prostoru.

To so:

  • varnejše in bolje pripravljene skupnosti ob naravnih nesrečah,
  • dostopnejša in bolj prepoznavna kulturna dediščina,
  • več priložnosti za trajnostni turizem in lokalno gospodarstvo,
  • bolj vključujoče okolje za starejše, mlade in ranljive skupine.

Vsak podpis na pogodbi predstavlja zavezo, da bodo projektni partnerji s strokovnostjo, predanostjo in medsebojnim zaupanjem uresničevali skupne cilje.

 

Skupaj močnejši

Dogodek je bil tudi priložnost za srečanje vodilnih partnerjev, izmenjavo izkušenj in utrjevanje novih sodelovanj. Prav ta mreža odnosov, ki se gradi skozi leta, je ena največjih dodanih vrednosti programa.

Program Interreg Slovenija–Hrvaška 2021–2027 tako ostaja pomemben steber čezmejnega povezovanja, ki dokazuje, da dobre ideje ne poznajo meja, temveč jih presegajo.

Nova generacija projektov zdaj stopa na pot izvajanja. Njihovi rezultati pa bodo v prihodnjih letih vidni v bolj odporni, trajnostni in povezani čezmejni regiji.

 

Fotografije: Gasilska zveza Črnomelj