U Malinskoj na otoku Krku 13. i 14. svibnja održan je dvodnevni sastanak partnera i javni prekogranični događaj projekta FoRESisT – Očuvanje i vrednovanje šumskih i poljoprivrednih ekosustava u prekograničnom području. Događaj je okupio projektne partnere, stručnjake, istraživače, predstavnike lokalnih zajednica, dionike i širu javnost te još jednom pokazao koliko je prekogranična suradnja važna u očuvanju prirodne i kulturne baštine.

Prvi dan bio je posvećen 4. sastanku Upravnog odbora i projektnog partnerstva na kojem su partneri pregledali provedbu aktivnosti te ostvarivanje ciljeva i rezultata projekta.

Sudionici su sa zadovoljstvom primjetili da projekt ne samo da postiže postavljene ciljeve, već ih i premašuje u mnogim područjima. Provedene radionice, edukacije, savjetovanja i brojne komunikacijske aktivnosti doprle su do širokog spektra stanovnika na području Slovenije i Hrvatske te su značajno pridonijele podizanju svijesti o važnosti biološke raznolikosti, održivog upravljanja krajobrazom i očuvanja biotičke baštine.

Nakon radnog dijela sastanka uslijedila je zakuska s lokalnim delicijama, a potom i konferencija za medije na kojoj su partneri predstavili projekt FoRESisT i njegove ključne rezultate. Mediji su imali priliku upoznati se s važnošću projekta za buduće gospodarenje šumskim i poljoprivrednim ekosustavima te ulogom povezivanja znanstvenih institucija, lokalnih zajednica i stanovnika.

Poseban doživljaj prvog dana bila je interpretativna šetnja kroz krčki drmun, koju je vodio Toni Kraljić iz Komunalnog društva Dubašnica d.o.o.. Sudionicima je predstavio mnoge priče i skrivena značenja prirodnog i kulturnog krajolika otoka Krka te otkrio zanimljive veze između prirode, povijesti i svakodnevice lokalnog stanovništva.

Tijekom šetnje posjetitelji su mogli poslušati i posebnu zvučnu instalaciju suvremene glazbe, nastalu iz podataka o rastu drveća i količini vlage u tlu. Zvučnici, raspoređeni na području prikupljanja podataka, su zajedno s pjevom ptica stvorili suptilnu i iznimno ugodnu zvučnu kulisu koja se savršeno uklopila u prirodni okoliš. Takvi pristupi pokazuju kako suvremena umjetnost i znanost zajedno mogu pomoći približiti značenje prirode široj javnosti.

Jedna od zanimljivijih informacija iznesenih tijekom šetnje bila je mogućnost korištenja hrastovog žira za pripremu brašna, čija vrijednost na tržištu može doseći i do osam eura po kilogramu. Takvi primjeri dokazuju da je vrijednost šume mnogo veća od same proizvodnje drva – uključuje nutritivnu, kulturnu, povijesnu i identitetsku vrijednost prostora. Upravo je to jedan od važnih naglasaka projekta FoRESisT: pokazati da su ekosustavi neprocjenjivi i zbog svoje nematerijalne i društvene vrijednosti.

Večer je završila u Vila Rovi, gdje je kulinarski doživljaj pružio chef Marin Pleše. Pleše je poznat po povezivanju moderne kuhinje s lokalnim namirnicama i tradicijom kvarnerskog područja te aktivnom uključivanju u projekte održivog razvoja i promicanja lokalne baštine, također u kontekstu projekta FoRESisT. Već u prvom jelu imali smo priliku probati brioš od žirovog brašna. Uslijedila su jela koja su impresionirala kreativnošću okusa i ispričala priče o lokalnim namirnicama i zgodama mladog inspirativnog chefa.

Drugi dan događaja započeo je u Interpretacijskom centru maritimne baštine DUBoak pozdravnim govorima predstavnika vodećeg partnera Grada Opatije, te Općine Malinska-Dubašnica. Dvorana centra brzo se napunila posjetiteljima, što je pokazalo veliki interes javnosti za teme očuvanja prirode i održivog razvoja.

Uslijedila je prezentacija projekta FoRESisT, njegovih aktivnosti i rezultata, a potom i okrugli stol Zajednički put prema održivim ekosustavima – sinergije prekograničnih projekata za održivost rezultata koji je moderirala Tadeja L. Colnar s Nativa instituta. Na njemu su sudjelovali predstavnici nekoliko međunarodnih projekata i institucija, među kojima su Marin Pleše, Anka Kuhelj, Aleksander Marinšek i Martina Kičić.

Rasprava je pokazala koliko se različiti projekti međusobno nadopunjuju i koliko je važna usporedivost podataka i suradnja između zemalja, istraživača i lokalnih sredina. Upravo integracija različitih znanja stvara sveobuhvatna rješenja za bolje razumijevanje prostora, njegovih vrijednosti i mogućnosti za održivu budućnost.

Posebno je odjeknulo pitanje Marina Plešea: »Kako doprijeti do onih koje ovaj sadržaj još ne zanima?« Sudionici su se složili da je obrazovanje ključno, ali se mora provoditi na način koji ljude privlači, inspirira i omogućuje im osobno iskustvo prirode i baštine.

Važan dio programa bilo je i predavanje Ioane Baskerville koja je predstavila dobre prakse međunarodnih projekata iz Rumunjske. Istaknula je prije svega važnost očuvanja nematerijalne prirodne i kulturne baštine kao važnog temelja održivog upravljanja krajobrazom i očuvanja identiteta prostora i bioraznolikosti.

Događaj je završio ručkom i sudjelovanjem u tradicionalnom lokalnom običaju Sensa, koji povezuje vjersku, prirodnu, kulturnu i pastoralnu baštinu Malinske. Dio lokalne tradicije posjetitelji su mogli doživjeti kroz blagoslov vina i sira, prezentaciju domaćih proizvoda te večernje druženje uz glazbu i lokalnu gastronomiju.

Dvodnevni sastanak u Malinskoj još jednom je pokazao da projekt FoRESisT uspješno povezuje znanost, lokalne zajednice, prirodnu i kulturnu baštinu te suvremene pristupe interpretaciji prirode. Upravo u takvoj suradnji stvaraju se temelji za održiviju, uključiviju i odgovorniju budućnost prekograničnog prostora.

V Malinski na otoku Krku sta 13. in 14. maja potekali dvodnevno srečanje partnerjev in javni čezmejni dogodek projekta FoRESisT – Ohranjanje in vrednotenje gozdnih in kmetijskih ekosistemov na čezmejnem območju. Dogodek je združil projektne partnerje, strokovnjake, raziskovalce, predstavnike lokalnih skupnosti, deležnike in širšo javnost ter znova pokazal, kako pomembno je čezmejno sodelovanje pri ohranjanju naravne in kulturne dediščine.

Prvi dan je bil namenjen 4. srečanju Upravnega odbora in projektnega partnerstva, kjer smo partnerji pregledali izvajanje aktivnosti ter doseganje ciljev in rezultatov projekta.

Sodelujoči smo z zadovoljstvom ugotovili, da projekt ne dosega le zastavljenih ciljev, temveč jih na številnih področjih tudi presega. Izvedene delavnice, izobraževanja, posveti in številne komunikacijske aktivnosti so dosegle širok krog prebivalcev na območju Slovenije in Hrvaške ter pomembno prispevale k ozaveščanju o pomenu biološke raznolikosti, trajnostnega upravljanja krajine in ohranjanja biotske dediščine.

Po delovnem delu srečanja je sledila zakuska z lokalnimi dobrotami, nato pa tiskovna konferenca, na kateri smo partnerji predstavili projekt FoRESisT ter njegove ključne rezultate. Mediji so imeli priložnost spoznati pomen projekta za prihodnje upravljanje gozdnih in kmetijskih ekosistemov ter vlogo povezovanja znanstvenih institucij, lokalnih skupnosti in prebivalcev.

Posebno doživetje prvega dne je bil interpretativni sprehod po krških drmunih, ki ga je vodil Toni Kraljić iz Komunalnega podjetja Dubašnica d.o.o.. Udeležencem je predstavil številne zgodbe in skrite pomene naravne in kulturne krajine otoka Krka ter razkril zanimive povezave med naravo, zgodovino in vsakdanjim življenjem lokalnega prebivalstva.

Med sprehodom smo obiskovalci lahko prisluhnili tudi posebni zvočni instalaciji sodobne glasbe, ustvarjeni iz podatkov o prirastkih dreves in količini vlage v tleh. Zvočniki, razporejeni po območju zbiranja podatkov, so skupaj s petjem ptic ustvarili subtilno in izjemno prijetno zvočno kuliso, ki se je popolnoma zlila z naravnim okoljem. Takšni pristopi kažejo, kako lahko sodobna umetnost in znanost skupaj pomagata približati pomen narave širši javnosti.

Ena zanimivejših informacij, predstavljenih med sprehodom, je bila tudi možnost uporabe želoda hrasta za pripravo moke, katere vrednost lahko na trgu dosega tudi do osem evrov za kilogram. Takšni primeri dokazujejo, da je vrednost gozda mnogo širša od zgolj lesne proizvodnje – vključuje prehransko, kulturno, zgodovinsko in identitetno vrednost prostora. Prav to je eden pomembnih poudarkov projekta FoRESisT: pokazati, da so ekosistemi neprecenljivi tudi zaradi svojih nesnovnih in družbenih vrednosti.

Večer se je zaključil v Vili Rova, kjer je za kulinarično izkušnjo poskrbel chef Marin Pleše. Pleše je znan po povezovanju sodobne kulinarike z lokalnimi sestavinami in tradicijo kvarnerskega prostora ter aktivnem vključevanju v projekte trajnostnega razvoja in promocije lokalne dediščine, tudi v kontekstu projekta FoRESist. Že v prvi jedi, pa smo imeli priložnost pokusiti brioše iz želodove moke. Sledile so jedi, ki so navdušile s svojo okuno kreativnostjo in pripovedovale zgodbe lokalnih sestavin ter zgodbe mladega navdihujočega chefa.

Drugi dan dogodka se je začel v Interpretacijskem centru pomorske dediščine DUBoak s pozdravnimi govori predstavnikov vodilnega partnerja, Mestne občine Opatija, ter občine Malinska-Dubašnica. Dvorana centra se je hitro napolnila z obiskovalci, kar je pokazalo veliko zanimanje javnosti za tematike ohranjanja narave in trajnostnega razvoja.

Sledila je predstavitev projekta FoRESisT, njegovih aktivnosti in rezultatov, nato pa okrogla miza Skupna pot k trajnostnim ekosistemom – sinergije čezmejnih projektov za trajnost rezultatov, ki jo je moderirala Tadeja L. Colnar z inštituta Nativa. Na njej so sodelovali predstavniki več mednarodnih projektov in institucij, med drugim Marin Pleše, Anka Kuhelj, Aleksander Marinšek in Martina Kičić.

Razprava je pokazala, kako močno se različni projekti medsebojno dopolnjujejo ter kako pomembna je primerljivost podatkov in sodelovanje med državami, raziskovalci in lokalnimi okolji. Prav povezovanje različnih znanj ustvarja celovite rešitve za boljše razumevanje prostora, njegovih vrednosti in možnosti za trajnostno prihodnost.

Posebej je odmevalo vprašanje Marina Plešeta: »Kako nagovoriti tudi tiste, ki jih te vsebine še ne zanimajo?« Sodelujoči so se strinjali, da je izobraževanje ključno, vendar mora biti izvedeno na način, ki ljudi pritegne, navduši in jim omogoči osebno izkušnjo narave ter dediščine.

Pomemben del programa je bilo tudi predavanje Ioane Baskerville, ki je predstavila dobre prakse mednarodnih projektov iz Romunije. Poudarila je predvsem pomen ohranjanja nesnovne naravne in kulturne dediščine kot pomembnega temelja trajnostnega upravljanja krajine in ohranjanja identitete prostora ter biotske raznolikosti.

Dogodek se je zaključil s kosilom ter sodelovanjem pri tradicionalnem lokalnem običaju Sensa, ki povezuje versko, naravno, kulturno in pastoralno dediščino Malinske. Obiskovalci so lahko doživeli del lokalne tradicije skozi blagoslov vina in sira, predstavitev domačih izdelkov ter večerno druženje ob glasbi in lokalni gastronomiji.

Dvodnevno srečanje v Malinski je še enkrat pokazalo, da projekt FoRESisT uspešno povezuje znanost, lokalne skupnosti, naravno in kulturno dediščino ter sodobne pristope interpretacije narave. Prav v takšnem sodelovanju nastajajo temelji za bolj trajnostno, vključujočo in odgovorno prihodnost čezmejnega prostora.