Kaj povezuje kal na Krasu, star kostanj nad Opatijo in hrastov gozd na Krku? Vsi trije živijo uspevajo bolje, če zanje skrbi človeška roka. V projektu FoRESisT smo dve leti in pol iskali odgovore in preizkušali rešitve. Zdaj k tej nalogi vabimo tudi vas. Na kratko jo povzemamo tukaj, celoto pa najdete v brošuri projekta.

Morda vas bo presenetilo. Na tem koščku sveta med Krasom in Kvarnerjem več gozda ne pomeni več narave. V tem paradoksu se skriva upanje. Ko razumemo vzrok, poznamo tudi rešitev. In pri njej lahko sodeluje vsak.

Krajino smo ustvarili skupaj z naravo

Travniki z orhidejami, suhi zidovi, kali in kostanjevi nasadi niso nastali sami. Oblikovale so jih generacije. Ljudje so kosili, pasli, obdelovali zemljo in negovali drevesa. Prav zato je pokrajina tako pestra in prepoznavna. Ko te navade opustimo, jo prekrije enoličen gozd. Z njim izginejo vrste, ki so tu domovale, in raste nevarnost velikih požarov. Zaraščanje, suše, izguba starih znanj in tujerodne vrste se med seboj krepijo. Verjamemo, da je ta krog mogoče obrniti. Prav to smo v projektu FoRESisT preizkusili na terenu.

Tri območja, ena zgodba

Delali smo na treh območjih, ki jih boste morda prepoznali. Na slovenskem Krasu, v občini Komen, se prepletajo gozdovi, travniki, vinogradi, suhi zidovi in kali. Z opuščanjem kmetijstva se krajina zarašča. Gozd danes pokriva že več kot 60 odstotkov površine. Kras hkrati sodi med požarno najbolj ogrožena območja v državi.

V Dobreću nad Opatijo, na pobočjih Učke, prevladujejo kostanjevi gozdovi. Kostanj tu ni le drevo. Stoletja daje ljudem hrano, les in zaslužek. Domača sorta Lovranski maron je del identitete kraja. Danes ta drevesa slabijo, saj jih pestijo bolezni, škodljivci in zaraščanje.

Na severozahodu otoka Krka, v občini Malinska-Dubašnica, so srce pokrajine drmuni. To so stari hrastovi gozdni pašniki. Ob njih ležijo kali, ki so nekoč napajali živino, danes pa dajejo dom dvoživkam, plazilcem in pticam. Z opuščanjem živinoreje se tudi ti hitro spreminjajo.

Kaj smo ugotovili

Da bi vedeli, kje smo, smo med letoma 2024 in 2025 odšli na teren. Popisali smo rastline in habitate, spremljali divjad, merili sušo in preučili gensko pestrost dreves. Slika, ki se je izrisala, je dvojna. Po eni strani nas je narava razveselila. Na Krasu smo našteli 143 vrst višjih rastlin in 21 habitatnih tipov. Na travnikih Krka smo popisali strogo zaščitene orhideje. V genih domačega marona z Dobreća pa smo odkrili dragocen vir za prihodnost.

Po drugi strani nas nekateri znaki opozarjajo. Na Krasu je odvzem srnjadi v enajstih letih padel z 275 na vsega sedem osebkov. Na Krku tujerodna ribica gambuzija ogroža domače dvoživke, ponekod je redki mali pupek že izginil. Kostanje na Dobreću in Krasu slabita rak in šiškarica.

Pri delu smo si pomagali s sodobno tehnologijo. Ob kalih smo namestili fotopasti. Ponoči so ujele pravo procesijo obiskovalcev: jelenjad, srnjad, divjega prašiča, lisico in celo šakala. Zdravje kostanjevih krošenj smo prvič sistematično pregledali z droni z multispektralnimi senzorji, ki v nekaj preletih ocenijo stanje gozda.

Zaskrbljujoč je tudi splet suše in ognja. Občina Komen je v najvišjem, petem razredu požarne ogroženosti v Sloveniji. Leta 2022 je tam ogenj uničil 3707 hektarjev. Meritve vlage v tleh kažejo, da sta Kras in Krk bolj na udaru kot Dobreć. Po najbolj črnem scenariju bo rastno sezono do konca stoletja zaznamovalo približno 21 sušnih dni več kot danes.

Med vsemi izsledki nas je najbolj razveselil tale. Ohranjanje narave podpira kar 97 odstotkov vprašanih. Enaindevetdeset odstotkov ljudi doživlja gozd kot prostor sprostitve, radosti in miru. Skrb za pokrajino torej ni tuja naloga strokovnjakov. Je nekaj, kar večina že čuti kot svoje.

Tradicija kot rešitev, ki jo je mogoče prijeti v roke

In tu se začne obetavnejši del zgodbe. Kar je pokrajino izoblikovalo, jo zna tudi ohraniti pri življenju. Da to niso le besede, smo na vsakem območju izvedli konkreten ukrep.

Na Krasu smo v Kobjeglavi obnovili kal. Ker so v njem prezimovale dvoživke, smo jih pred deli previdno prestavili, po obnovi pa vrnili nazaj. Na Dobreću smo bolna kostanjeva drevesa razbremenili odmrlega lesa. Nato smo posegli po naravnem varstvu. V okužene rane smo vnesli blažjo različico glive, ki spodbudi celjenje. Proti šiškarici smo izpustili njeno naravno sovražnico, drobno osico Torymus sinensis. Na Krku smo obnovili kale in travišča ter oživili trinkanje, star način obžagovanja hrastov, ob katerem drevo požene novo krošnjo. Nekateri rezultati bodo dozoreli šele v prihodnjih sezonah. Smer pa je preizkušena in jo je mogoče prenesti drugam.

Načrt za deset let naprej

Izkušnje treh območij smo strnili v skupno vizijo. Želimo si ohranjeno, prepoznavno in odporno primorsko-kraško krajino. V njej človek ni vzrok za propad, ampak del narave, ki jo vzdržuje. Vizijo podpirata dve strategiji in šest ciljev, od obnove mozaične krajine do varovanja tradicionalnih znanj. Prelili smo jih v lokalne akcijske načrte za obdobje 2026–2036. Komen se vrača k paši, košnji in obnovi kalov. Dobreć neguje kostanjeve gozdove in nadgrajuje prireditve, kot je Marunada. Malinska-Dubašnica razvija vzorčni drmun, program Šola v drmunu, interpretacijski center DUBoak in znamko lokalnih izdelkov. Vsem trem je skupno eno. Brez domačinov ne gre.

Kaj lahko storite prav vi

In tu nastopite vi. Ta zgodba se ne piše v pisarnah, ampak na travnikih, ob kalih in pod kostanji. Marsikaj je v naših rokah že danes. Pokosite travnik in ga ne pustite zaraščati. Obnovite star kal ali suhi zid. Namesto uvoženih izberite domači marun, med ali zelišča. Obiščite Marunado in se pridružite delovnim akcijam obnove.

Najpreprostejši korak pa je ta. Prelistajte celotno brošuro projekta FoRESisT in zgodbo ponesite naprej. Več ko nas ve, kako živa je ta krajina, več rok bo skrbelo zanjo. Zeleno prihodnost namreč ustvarjamo danes. In ustvarjamo jo skupaj.


Što povezuje lokvu na Krasu, stari kesten iznad Opatije i hrastovu šumu na Krku? Svo troje bolje živi i uspijeva ako o njima brine ljudska ruka. U projektu FoRESisT dvije i pol godine tražili smo odgovore i testirali rješenja. Sada na taj zadatak pozivamo i vas. Ukratko ga sažimamo ovdje, a cjelovitu priču pronaći ćete u brošuri projekta.

Možda će vas iznenaditi. Na ovom komadiću svijeta između Krasa i Kvarnera više šume ne znači više prirode. U tom se paradoksu krije nada. Kada razumijemo uzrok, poznajemo i rješenje. A u tome može sudjelovati svatko.

Krajolik smo stvorili zajedno s prirodom

Travnjaci s orhidejama, suhozidi, lokve i nasadi kestena nisu nastali sami od sebe. Oblikovale su ih generacije. Ljudi su kosili, napasali stoku, obrađivali zemlju i njegovali drveće. Upravo je zato krajolik tako raznolik i prepoznatljiv. Kada napustimo te navike, prekrije ga jednolična šuma. S njom nestaju vrste koje su ondje obitavale i raste opasnost od velikih požara. Zarastanje, suše, gubitak starih znanja i strane vrste međusobno se pojačavaju. Vjerujemo da je taj krug moguće preokrenuti. Upravo smo to u projektu FoRESisT testirali na terenu.

Tri područja, jedna priča

Radili smo na tri područja koja ćete možda prepoznati. Na slovenskom Krasu, u općini Komen, isprepliću se šume, travnjaci, vinogradi, suhozidi i lokve. Napuštanjem poljoprivrede krajolik zarasta. Šuma danas već pokriva više od 60 posto površine. Kras je istovremeno jedno od požarno najugroženijih područja u državi.

U Dobreću iznad Opatije, na obroncima Učke, prevladavaju šume kestena. Kesten ovdje nije samo stablo. Stoljećima ljudima daje hranu, drvo i zaradu. Domaća sorta lovranski marun dio je identiteta kraja. Danas ova stabla slabe, jer ih muče bolesti, štetnici i zarastanje.

Na sjeverozapadu otoka Krka, u općini Malinska-Dubašnica, srce krajolika su drmuni. To su stari hrastovi šumski pašnjaci. Uz njih leže lokve, koje su nekoć napajale stoku, a danas pružaju dom vodozemcima, gmazovima i pticama. Napuštanjem stočarstva i one se brzo mijenjaju.

Što smo utvrdili

Da bismo vidjeli gdje smo, između 2024. i 2025. godine izašli smo na teren. Popisali smo biljke i staništa, pratili divljač, mjerili sušu i proučili genetsku raznolikost stabala. Slika koja je nastala dvojaka je. S jedne strane priroda nas je razveselila. Na Krasu smo popisali 143 vrste viših biljaka i 21 tip staništa. Na travnjacima Krka popisali smo strogo zaštićene orhideje. U genima domaćeg maruna iz Dobreća smo pak otkrili vrijedan resurs za budućnost.

S druge strane, neki nas znakovi upozoravaju. Na Krasu je odstrel srneće divljači u jedanaest godina pao s 275 na svega sedam jedinki. Na Krku strana ribica gambuzija ugrožava domaće vodozemce, pa je rijetki mali vodenjak na nekim mjestima već nestao. Kestene u Dobreću i na Krasu oslabljuju rak kestenove kore i osica šiškarica.

Pri radu smo si pomogli suvremenom tehnologijom. Uz lokve smo postavili foto-zamke. Noću su uhvatile pravu povorku posjetitelja: jelene, srne, divlje svinje, lisice, pa čak i čaglja. Zdravlje kestenovih krošnji smo prvi put sustavno pregledali dronovima s multispektralnim senzorima, koji u nekoliko preleta procijene stanje šume.

Kombinacija suše i vatre također je zabrinjavajuća. Općina Komen nalazi se u najvišem, petom razredu požarne ugroženosti u Sloveniji. Godine 2022. vatra je ondje uništila 3707 hektara. Mjerenja vlage u tlu pokazuju da su Kras i Krk izloženiji riziku od Dobreća. Prema najcrnjem scenariju, do kraja stoljeća vegetacijsku sezonu obilježavat će otprilike 21 sušni dan više nego danas.

Od svih nalaza najviše nas je razveselio ovaj. Očuvanje prirode podržava čak 97 posto ispitanika. Devedeset i jedan posto ljudi doživljava šumu kao mjesto opuštanja, radosti i mira. Briga o krajoliku stoga nije isključiva zadaća stručnjaka. Nešto je što većina već osjeća kao svoje.

Tradicija kao rješenje koje se može uzeti u ruke

I tu počinje obećavajući dio priče. Ono što je krajolik oblikovalo, može ga i održati na životu. Da to ne bi bile samo riječi, na svakom smo području proveli konkretnu mjeru.

Na Krasu smo u Kobjeglavi obnovili lokvu. Budući da su u njoj prezimljavali vodozemci, prije radova smo ih pažljivo premjestili, a nakon obnove vratili natrag. Na Dobreću smo bolesna stabla kestena rasteretili odumrlog drva. Zatim smo posegnuli za prirodnom zaštitom. U zaražene rane unijeli smo blažu varijantu gljive, koja potiče cijeljenje. Protiv ose šiškarice pustili smo njezinog prirodnog neprijatelja, sitnu osicu Torymus sinensis. Na Krku smo obnovili lokve i travnjake te oživjeli trinkanje, stari način orezivanja hrastova, nakon kojeg stablo razvije novu krošnju. Neki će rezultati sazrijeti tek u narednim sezonama. Smjer je pak isproban te se može primijeniti i drugdje.

Plan za idućih deset godina

Iskustva triju područja saželi smo u zajedničku viziju. Želimo očuvan, prepoznatljiv i otporan primorsko-krški krajolik. U njemu čovjek nije uzrok propadanja, nego dio prirode koja ga održava. Viziju podupiru dvije strategije i šest ciljeva, od obnove mozaičnog krajolika do zaštite tradicijskih znanja. Pretočili smo ih u lokalne akcijske planove za razdoblje 2026.–2036. Komen se vraća ispaši, košnji i obnovi lokvi. Dobreć njeguje šume kestena i nadograđuje manifestacije poput Marunade. Malinska-Dubašnica razvija modelni drmun, program Škola u drmunu, interpretacijski centar DUBoak i brendiranje lokalnih proizvoda. Svima trima zajedničko je jedno. Bez mještana ne ide.

Što možete učiniti upravo vi

I tu nastupate vi. Ova se priča ne piše u uredima, nego na travnjacima, uz lokve i pod kestenima. Mnogo toga već je danas u našim rukama. Pokosite travnjak i ne dopustite da zaraste. Obnovite staru lokvu ili suhozid. Umjesto uvoznog, izaberite domaći marun, med ili bilje. Posjetite Marunadu i pridružite se radnim akcijama obnove.

Najjednostavniji korak je ipak ovaj. Prelistajte cijelu brošuru projekta FoRESisT i prenesite priču dalje. Što nas više zna koliko je ovaj krajolik živ, to će više ruku brinuti o njemu. Zelenu budućnost, naime, stvaramo danas. I stvaramo je zajedno.