Sestanek o odpornosti območja reke Kolpe / Sastanak o otpornosti područja rijeke Kupe

V okviru projekta STRIVER je na Razvojnem centru Novo mesto potekal posvetovalni sestanek s slovenskimi partnerji in deležniki, namenjen pregledu stanja, razpoložljivih podatkov ter ključnih izzivov na območju reke Kolpe. Srečanje je bilo usmerjeno v povezovanje strokovnih podlag, sektorskih pogledov in obstoječih razvojnih procesov, pomembnih za krepitev odpornosti obmejnih rečnih območij na podnebne spremembe.

Na sestanku so bile predstavljene glavne vsebine projekta, prostorski podatki, stanje voda, ekološko stanje ter sanitarni oziroma javnozdravstveni vidik, skupaj s pregledom iz nastajajočega Regionalnega prostorskega plana JVSLO. Razprava je pokazala, da je Kolpa prostor prepleta številnih interesov: upravljanja voda, varstva narave, kmetijstva, turizma, ribištva, prostorskega razvoja, javnega zdravja in lokalnega prebivalstva. Udeleženci so poudarili, da je treba Kolpo obravnavati kot povezan rečni sistem, ki zahteva usklajen pristop na slovenski in hrvaški strani, ne le kot mejno reko.

Izvedena je bila tudi delavnica, na kateri so udeleženci po skupinah obravnavali čezmejne izzive ter ekstremne hidrološke in podnebne dejavnike, s poudarkom na treh ključnih težavah: pomanjkanju vode, presežku vode ter kakovosti vode.

U okviru projekta STRIVER u Razvojnom centru Novo mesto održan je savjetodavni sastanak sa slovenskim partnerima i dionicima, posvećen pregledu stanja, dostupnih podataka i ključnih izazova na području rijeke Kupe. Sastanak je bio usmjeren na povezivanje stručnih podloga, sektorskih pogleda i postojećih razvojnih procesa važnih za jačanje otpornosti pograničnih riječnih područja na klimatske promjene.

Na sastanku su predstavljeni glavni sadržaji projekta, prostorni podaci, stanje voda, ekološko stanje te sanitarni odnosno javnozdravstveni aspekt, zajedno s pregledom iz Regionalnog prostornog plana JVSLO koji je u izradi. Rasprava je pokazala da je Kupa prostor isprepletanja brojnih interesa: upravljanja vodama, zaštite prirode, poljoprivrede, turizma, ribarstva, prostornog razvoja, javnog zdravlja i lokalnog stanovništva. Sudionici su istaknuli da Kupu treba promatrati kao povezan riječni sustav koji zahtijeva usklađen pristup na slovenskoj i hrvatskoj strani, a ne samo kao graničnu rijeku.

Održana je i radionica na kojoj su sudionici u skupinama razmatrali prekogranične izazove te ekstremne hidrološke i klimatske čimbenike, s naglaskom na tri ključna problema: manjak vode, višak vode i kvalitetu vode.