Naziv projekta: Krepitev sposobnosti čezmejnega odziva na naravne nesreče

Stroškovnik projekta (ESRR sredstva): EUR 796.479,68

Trajanje projekta: 1. 3. 2024 – 31. 8. 2026

Projektni partnerji: Regionalna razvojna agencija za Podravje – Maribor, Rdeči križ Slovenije – Območno združenje Maribor, Javna ustanova za razvoj Međimurske županije REDEA, Hrvatski Crveni križ – Gradsko društvo Crvenog križa Čakovec

Čezmejno območje ob meji med Slovenijo in Hrvaško se sooča z različnimi izzivi na področju upravljanja tveganj in odpravljanja posledic naravnih nesreč, kjer je potreben skupni pristop. Med te izzive spadajo zlasti poplave vzdolž rečnih koridorjev Mure, Drave in Save, v zadnjem času pa tudi potresi, požari in humanitarna kriza povezana z ilegalnimi migracijskimi tokovi in begunci. Ob obstoječih ter potencialnih novih izzivih je tako pripravljenost na elementarne in druge nesreče in izredne razmere ključna za zagotavljanje varnosti čezmejnega območja.

Solidarnost tako strokovnih ekip kakor civilnega prebivalstva je na visokem nivoju, kar vidimo v odzivu ob večjih krizah, kot so bile potres v Petrinji, požar na Krasu, ali napad na Ukrajino kjer je bila pripravljenost pomagati in prispevati z zbiranjem humanitarne pomoči zelo visoka, vendar se je pojavil organizacijski problem logistike in distribucije materiala kakor tudi upravljanje človeških virov, ki bi sodelovali pri boju z in odpravljanju posledic elementarnih nesreč in izrednih razmer.

Projekt ODZIV bo postavil temelje skupnega odziva ključnih deležnikov (kot so: gasilci, civilna zaščita, rdeči križ) z obeh strani meja, s čimer bo okrepil sposobnost odziva na naravne nesreče na čezmejnem področju Slovenije in Hrvaške. Projekt bo pripravil analizo varnostnih razmer, posodobitev protokolov odzivanja, ustvarjanja novega čezmejnega sodelovanja ter vzpostavil skupno usposabljanje za čezmejno upravljanje s tveganji naravnih nesreč in odpravljanje posledic naravnih nesreč.

Za čezmejne regije vključene v projekt (regija Podravje, Međimurska županija, Primorsko-Goranska županija) bo opravljen posnetek stanja odzivne pripravljenosti:
– identifikacija tveganj in potreb na čezmejnem območju
– evidentiranje organizacij in njihove razpoložljive opreme ter logističnih kapacitet za odziv na elementarne ter druge nesreče in izredne razmere,
– čezmejna primerjava protokolov odzivanja na elementarne ter druge nesreče in izredne razmere.
Na podlagi posnetka stanja bo pripravljen posodobljen protokol, ki bo omogočal skupen čezmejni odziv tistih organizacij, ki so pristojne za odziv, glede na vrsto tveganja (npr. gasilci). Tako se bo okrepila sposobnost skupnega ukrepanja, ki bo omogočila skupno uporabo virov (tako materialnih kot človeških) za boj proti elementarnim nesrečam ali odpravljanje posledic le-teh.

Ker gre v večini primerov čezmejnega območja za geografsko razgibano ruralno območje, kjer najbližje odzivne enote niso vedno na isti strani meje, kot se je zgodila elementarna nesreča, kakor tudi zaradi tega, ker elementarne nesreče kot so požar, poplava ali potres niso ne po vzroku, ne po posledicah omejeni na območje razmejeno z državno mejo, je čezmejni pristop ključnega pomena za dvig odzivne sposobnosti.

Za zagotavljanje kakovostnega izvajanja projekta, ki bo dosegel zastavljene cilje je vzpostavljeno čezmejno partnerstvo, ki vključuje Regionalno razvojno agencijo za Podravje – Maribor (vodilni partner), Rdeči križ Slovenije – Območno združenje Maribor, Gasilska brigada Maribor, Javna ustanova za razvoj Međumurske županije REDEA, Gradsko društvo Crvenog križa Čakovec in Javna vatrogasna postrojba Grada Krka. Ob tem bodo partnerji z obeh strani meje neposredno obveščali in v aktivnosti vključevali tudi druge ključne regionalne in nacionalne deležnike (resorna ministrstva tako Slovenije kot Hrvaške, Uprava za zaščito in reševanje, Ravnateljstvo civilne zaštite, Hrvatska vatrogasna zajednica, Gasilska zveza Slovenije, vse 102 teritorialne enote [občine in mesta] treh regij vključenih v projekt ter drugi ključni deležniki).

Ob pregledu stanja, popisu opreme ter pripravi odzivnih protokolov, ki bodo omogočili čezmejni odziv, bodo partnerji v projektu ODZIV vzpostavili tudi skupni čezmejni center POLIGON, kjer se bodo organizacije za odziv skupaj pripravljale na boj proti ali odpravljanje posledic elementarnih nesreč. POLIGON se bo nahajal na otoku Krk in bo omogočal usposabljanja za potapljače reševalce, kakor tudi enote prve pomoči, ki se bodo hkrati usposabljale za izvajanje aktivnosti na svojm področju, kot tudi za sodelovanje v čezmejnem prostoru. Lokacija je bila izbrana, ker omogoča zadostno globino potopa za pridobivanje in obnavljanje licenc potapljačev reševalcev, česar v rekah ali slovenskem primorju ni mogoče zagotoviti.

Vir: prijavnica SIHR00057

Naziv projekta: Skupno operativno vodenje in ukrepanje sil zaščite in reševanja ob nesrečah zaradi podnebnih sprememb in drugih nesrečah na čezmejnem območju v dolini reke Kolpe

Stroškovnik projekta (ESRR sredstva): EUR 943.995,84

Trajanje projekta: 1. 3. 2024 – 31. 8. 2026

Projektni partnerji: Gasilska zveza Črnomelj, Občina Črnomelj, Grad Vrbovsko, Vatrogasna zajednica grada Vrbovskog

Skupni izziv programskega področja, ki ga s čezmejnim sodelovanjem v našem projektu rešujemo, je občutljivost programskega območja na podnebne spremembe povezane s staranjem prebivalstva v obmejnem območju ob reki Kolpi. Naraščanje števila nesreč zaradi podnebnih sprememb, povezanih z neugodnimi demografskimi kazalci na čezmejnem območju, negativno vpliva na sposobnost sistema zaščite in reševanja, ki temelji predvsem na prostovoljstvu. Staranje prebivalstva in izseljevanje mladih iz partnerskega območja kritično zmanjšuje število tistega dela prebivalstva, ki je ključno, da je sistem zaščite in reševanja učinkovit in da sploh deluje.

Z neugodnimi demografskimi kazalci na čezmejnem območju, tako na slovenski kot hrvaški strani, kjer izstopa predvsem območje Primorsko-goranske županije z Gradom Vrbovsko na Hrvaškem, so območja v dolini reke Kolpe najbolj nerazvita in demografsko izpraznjena, kar je posledica naravnega zmanjšanja in izseljevanja prebivalstva. Zato so potrebni čezmejni ukrepi za krepitev odpornosti in sposobnosti prilagajanja prebivalcev na podnebne spremembe in nesreče povezane z njimi.

Lokalne skupnosti, ki so odgovorne za organiziranje sistema zaščite in reševanja na lokalnem nivoju, posledično niso dovolj odporne na ekstremne naravne dogodke, ki se pojavljajo vse pogosteje in prizadenejo njihove prebivalce.

Splošni cilj tega projekta je vzpostaviti učinkovit sistem zaščite in reševanja za ravnanje v primeru nesreč zaradi podnebnih sprememb in drugih nesreč na čezmejnem območju Občine Črnomelj in Grada Vrbovsko za hitro in učinkovito ukrepanje za pomoč in oskrbo ogroženega prebivalstva in zaščito premoženja ter opolnomočenje lokalnega prebivalstva za pravilno ukrepanje ob nesreči.

S projektom načrtujemo nadgraditi rezultate projekta HITRO, to je povečati število usposobljenih oseb z ustanovitvijo Skupne čezmejne operativne enote zaščite in reševanja – HITRO 2, razširiti območje ukrepanja v primeru nesreč tudi na Grad Vrbovsko ter na ostale vrste nesreč, poleg potresa in poplave. Glede na trenutno stanje želimo tekom projekta izboljšati učinke ukrepanja v primeru nesreč z vzpostavitvijo skupnega vodenja velikih intervencij na čezmejnem območju ter opolnomočiti poveljniški kader, kateri bo tehnično in strokovno usposobljen za vodenje intervencij, ki trajajo daljše časovno obdobje.

Glavni učinki projekta bodo:
– pripravljen in podpisan Načrt delovanja Skupne čezmejne operativne enote zaščite in reševanja – HITRO 2,
– pilotni ukrepi – testiranje uporabnosti tehnologije virtualne resničnosti na čezmejnem območju,
– skupno oblikovana Priporočila za nadaljnjo implementacijo opreme tehnologije virtualne resničnosti,
– organizacije, ki čezmejno sodelujejo in
– prikazne operativne taktične vaje.

Koristi od glavnih učinkov projekta bodo imeli lokalni in nacionalni javni organi, nevladne organizacije, združenja in druge interesne skupine ter lokalno prebivalstvo.

Za hitro in učinkovito odzivanje na nesreče zaradi podnebnih sprememb in druge nesreče na čezmejnem območju bo ustanovljena, opremljena in usposobljena Skupna čezmejna operativna enota zaščite in reševanja – HITRO 2.

S tem projektom se bodo dobre prakse organiziranja Skupne čezmejne operativne enote zaščite in reševanja – HITRO s področja zaščite in reševanja iz projekta HITRO razširile tudi na Grad Vrbovsko in s tem tudi na zgornji tok reke Kolpe. Z ustanovitvijo skupne čezmejne enote za posredovanje ob nesrečah, ki bo imela tudi usposobljen in opremljen kader za skupno vodenje velikih intervencij na čezmejnem območju, bo nastala nova pomembna sila zaščite in reševanja tudi na tem delu čezmejnega območja.

V okviru projekta bomo izvedli pilotne ukrepe – testiranje uporabnosti tehnologije virtualne resničnosti na čezmejnem območju. Virtualno usposabljanje za gašenje požarov je popolnoma usklajeno z načeli Evropskega zelenega dogovora in Akcijskim načrtom EU: “K ničelnemu onesnaževanju zraka, vode in tal”. Nove prakse ozaveščanja prebivalstva bomo izvajali v popolnoma varnem okolju za udeležence na okolju prijazen način (brez emisij CO2). Sistemsko ozaveščanje prebivalstva s pomočjo virtualne resničnosti bo prvo takšne vrste na programskem območju. Z uporabo opreme tehnologije virtualne resničnosti za predstavitev gasilske dejavnosti otrokom in mladini, jih bomo pritegnili k sodelovanju v prostovoljnih gasilskih društvih in jih družbeno aktivirali. Otroci in mladina potrebujejo izkušnje na področju zaščite in reševanja, področju prostovoljstva, sodelovanja v skupnosti in medgeneracijskega sodelovanja.

Čezmejno sodelovanje med projektnimi partnerji se bo nadaljevalo tudi po koncu projekta in bo koristilo širši skupini deležnikov (lokalno prebivalstvo, lokalni javni organi, organi sil zaščite in reševanja).

Vir: prijavnica SIHR00195

Naziv projekta: Multidisciplinarna krepitev zmogljivosti in razvoj novih rešitev z namenom ohranjanja, varovanja in povečanja števila ogroženih skupin divjih opraševalcev in medonosne čebele v ekosistemu

Stroškovnik projekta (ESRR sredstva): EUR 822.491,36

Trajanje projekta: 1. 3. 2024 – 31. 8. 2026

Projektni partnerji: Javna ustanova za razvoj Međimurske županije REDEA, Međimurska priroda – Javna ustanova za zaštitu prirode, Javni zavod Krajinski park Goričko, Galerija – Muzej Lendava / Galéria – Múzeum Lendva, Nacionalni inštitut za biologijo

Spletna stran projekta: http://www.si-hr.eu/2127/beeaware/ 

Projekt z naslovom Multidisciplinarna krepitev zmogljivosti in razvoj novih rešitev z namenom ohranjanja, varovanja in povečanja števila ogroženih skupin divjih opraševalcev in medonosne čebele v ekosistemu, akronim projekta: BEE(A)WARE, je usmerjen v reševanje skupnih teritorialnih izzivov. Analiza problemov in potreb je pokazala, da so najbolj izraziti problemi povezani z drastičnim zmanjšanjem števila divjih opraševalcev in medonosnih čebel. Poleg tega očitno primanjkuje komunikacije in sodelovanja med naravovarstveniki, čebelarji in kmeti ter drugimi ciljnimi skupinami, kar ima za posledico neusklajene in individualne ukrepe, ki globalno ne rešujejo navedenega problema. Za ustvarjanje močne, odporne skupnosti in trajnostnega ekosistema so nujne aktivnosti izobraževanja naravovarstvenih strokovnjakov in čebelarjev. Ozaveščevalne aktivnosti za širšo javnost o pomenu in prispevku opraševalcev k biotski raznovrstnosti so izrednega pomena za splošno ozaveščenost in spreminjanje stališč ter predstav širše populacije programskega območja. Prav zato je glavni cilj projekta BEE(A)WARE izboljšanje znanja in trenutnih praks o varstvu in ohranjanju divjih opraševalcev ter medonosnih čebel na čezmejnem območju s pomočjo skupnih multidisciplinarnih in integriranih orodij. Z uvedbo inovativnih rešitev ter vključevanjem ciljnih skupin ki vključujejo strokovne službe, čebelarska društva in kmete, predstavnike lokalnih/regionalnih samoupravnih enot ter širšo javnost v strateške dejavnosti projekta, se bo sistematično zbiralo in izmenjevalo informacije ter znanja med partnerskimi državami.

Glavni učinki projekta so usmerjeni v: vzpostavitev dolgoročnega sodelovanja med partnerji in ciljnimi skupinami z oblikovanjem Čezmejne mreže za varstvo opraševalcev. Z namenom, da se sprejme jasne ukrepe in priporočila za izboljšanje številčnosti združb divjih opraševalcev, medonosne čebele in njihovih naravnih habitatov, bo za pilotno območje projekta, ki vključuje območji Biosfernega območja Mura-Drava-Donava in Krajinskega parka Goričko, izdelan skupni Strateški načrt za trajnostno ohranjanje divjih opraševalcev in medonosne čebele. S prvim sklopom pilotnih ukrepov bodo partnerji skupaj razvili, testirali in validirali sistem za spremljanje divjih opraševalcev, glede na to, da na omenjenem pilotnem območju te rešitve trenutno ni. Omenjeni sistem služi zbiranju podatkov o najpomembnejših skupinah divjih opraševalcev, identifikaciji nevarnosti in groženj ter spremljajočih varstvenih ukrepov. Za namene izobraževanja in ozaveščanja o divjih opraševalcih bo vzpostavljena učilnica na prostem. Za namene ohranjanja in privabljanja opraševalcev bodo vzpostavljeni medoviti pasovi.

V drugem sklopu pilotnih ukrepov, ki so namenjeni trajnostnemu čebelarjenju, se bo za čebelarje z območja Lendave in Medžimurja vzpostavil sistem za spremljanje podnebnih parametrov za namene oblikovanja skupne baze podatkov. Spremljanje podnebnih parametrov omogoča čebelarjem, da se zavedajo tveganj in sprejmejo ukrepe za njihovo blaženje. Za namene sonaravnega čebelarjenja in prenosa dobrih praks, se bosta postavila stalna razstava o sonaravnem čebelarjenju in praktični čebelnjak, ki bosta služila izobraževanju čebelarjev in učenju mlajših generacij. Z organizacijo številnih skupnih izobraževanj, delavnic, treningov in demonstracij, bodo strokovnjaki in čebelarji pridobivali specifična znanja in veščine, predvsem po metodi train the trainer. Pomen čezmejnega sodelovanja pri izvajanju omenjenih aktivnosti se kaže predvsem v dejstvu, da so ugotovljeni izzivi skupni in da je za reševanje teh problemov nujen skupen pristop zaradi širokega področja delovanja, razpoložljivosti večje količine znanja in možnosti vključevanja večjega števila strokovnjakov. Inovativnost projekta se kaže v vzpostavitvi novih rešitev, ki bodo ustvarile baze podatkov, pomembnih za nadaljnjo raziskovanje števila in ogroženosti opraševalcev. Vključevanje številnih ciljnih skupin v konkretne aktivnosti projekta, pa bo prav tako prispevalo k dvigu kakovosti projekta, saj bodo konkretni vložki in povratne informacije pridobljeni od deležnikov, ki so neposredno vključeni v tematiko projekta. S participativnim in skupnim pristopom pri informiranju in izobraževanju čim širše javnosti in ciljnih skupin, bomo ustvarili dolgoročen in trajnosten učinek, saj bo s povečevanjem znanja in informiranosti skupnosti prišlo do dolgoročnih sprememb v razmišljanju, navadah, vedenju in stališčih. To bo na koncu pozitivno vplivalo na sobivanje med človekom in naravo. Poudarek je na ozaveščanju in spoštovanju vseh komponent in skupnosti v ekosistemu. In prav v tem je pomen projekta BEE(A)WARE, kot že pove samo ime.

Vir: prijavnica SIHR00062

Naziv projekta: Ohranjanje in vrednotenje gozdnih in kmetijskih ekosistemov v čezmejnem območju

Stroškovnik projekta (ESRR sredstva): EUR 1.179.812,73

Trajanje projekta: 1. 3. 2024 – 31. 8. 2026

Projektni partnerji: Grad Opatija, Komunalno društvo Dubašnica d.o.o., Hrvatski šumarski institut, Gozdarski inštitut Slovenije, Univerza na Primorskem – Fakulteta za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije, Nativa, Inštitut za trajnostno rast

Projekt FoRESisT je usklajen s specifičnim ciljem okrepitve varstva in ohranjanja narave, biotske raznovrstnosti in zelene infrastrukture. Cilj projekta je izboljšati stanje ohranjenosti habitatov, podpreti biotsko raznovrstnost in ovrednotiti storitve ekosistema na programskem območju, zlasti v povezavi z gozdovi, kmetijskimi in sladkovodnimi habitati, ki se soočajo s slabim stanjem ohranjenosti zaradi številnih groženj. Projekt prepoznava tudi pomen čezmejnega sodelovanja pri doseganju tega cilja, saj habitati in vrste ne poznajo meja. Z zagotavljanjem usklajenega odziva med deležniki iz različnih sektorjev in ravni na obeh straneh meje je cilj projekta tudi doseči boljše povezane rešitve, ki temeljijo na naravi, in lahko prispevajo k zmanjšanju groženj in reševanju skupnih teritorialnih izzivov, kot so izguba in fragmentacija habitatov, invazivne tujerodne vrste, bolezni, onesnaževanje, urbanizacija, antropogeni vplivi, turizem, podnebne spremembe in druge. Skratka, projekt FoRESisT je dobro zastavljen, da z doseganjem specifičnih ciljev prispeva k širšim ciljem programa Interreg Slovenija – Hrvaška, saj ima celovit pristop, ki si prizadeva zaščititi in ohraniti ogrožene habitate in krajino na programskem območju, predvsem gozdne in kmetijske ekosisteme, skozi tri delovne pakete s specifičnimi cilji, pri čemer je močan poudarek na čezmejnem sodelovanju in komunikaciji. Projekt je razdeljen na tri delovne pakete, pri čemer je DS1 osredotočen na analizo in določanje ukrepov za ohranjanje, DS2 na izvajanje pilotnih ukrepov in razvoj skupne rešitve ter DS3 na izobraževalne dejavnosti in dejavnosti ozaveščanja. Glavni učinki in rezultati projekta vključujejo skupno čezmejno strategijo za ohranjanje gozdnih in kmetijskih ekosistemov, vzpostavitev čezmejne mreže strokovnjakov – Ekspertne skupine FoRESisT, tri pilotne ukrepe za zaščito ekosistemov, vzpostavitve modelov trajnosti in prenosljivosti ukrepov za ohranjanje gozdnih in kmetijskih ekosistemov ter skupno organiziran javni čezmejni dogodek, vse z namenom izboljšanja sodelovanja in upravljanja z območji Natura 2000 in drugih ekološko pomebnih območjih na čezmejnem območju. Projektne aktivnosti bodo vključevale medsebojno učenje in skupne dejavnosti med šestimi projektnimi partnerji, z namenom, da se uvedejo spremembe na prednostnih področjih ter izboljša odpornost in prilagodljivost organizacij in skupnosti. Pričakovana sprememba je izboljšanje razumevanja in ekološke odgovornosti vseh deležnikov v povezavi z okoljskimi grožnjami in odpornostjo habitatov. Projekt bo prispeval k varstvu narave, ki je prednostno področje programa, ter podpiral cilje v zvezi z biotsko raznovrstnostjo. To lahko pomaga pri pripravi novih ali izboljšanih dejavnosti za preprečevanje izgube biotske raznovrstnosti ter se osredotoča na komunikacijo in izobraževanje obiskovalcev in prebivalcev, da spremenijo svoje vedenje in stališča do narave in okolja. Namen projekta je spodbujanje čezmejnega sodelovanja med projektnimi partnerji in deležniki za izmenjavo znanja in izkušenj, razvoj načrtov in strategij za ohranjanje biotske raznovrstnosti in ekosistemov, uveljavljanje inovativnih rešitev skozi pilotne ukrepe ter vrednotenje ekosistemskih storitev. Projekt je prav tako usmerjen v krepitev zmogljivosti relevantnih akterjev za vključevanje odpornosti gozdov v svoje politike in prakse, povečanje ozaveščenosti in sodelovanje javnosti ter spodbujanje praks trajnostnega gozdnega gospodarjenja. Projekt je inovativen na več načinov. Prvič, raziskovanje ekosistemskih storitev, zlasti na področju agrogozdarstva, ki je relativno novo in neraziskano področje, predstavlja novost v pristopu projekta. Drugič, projekt si prizadeva za vključevanje inovativnih rešitev, kot so naravi prijazne rešitve, z namenom povečanja odpornosti gozdov. Tretjič, projekt si prizadeva vključiti in sodelovati z relevantnimi deležniki in širšo javnostjo v postopku priprave strateških dokumentov na vključujoč način, kar je ključno za trajnost rezultatov in učinkov projekta. Pričakuje se tudi, da bo poudarek projekta na prenosu znanja in izgradnji zmogljivosti imel trajen učinek tudi po zaključku projekta. Projekt FoRESisT bo izboljšal upravljanje z gozdnimi ekosistemi v omrežju Natura 2000 (in širše na drugih ekološko pomembnih območjih) z okrepitvijo zmogljivosti javnih organov, spodbujanjem ohranjanja habitatov in vrednotenja ekosistemskih storitev, vključevanjem lokalne skupnosti in deležnikov ter prispevanjem k ohranjanju biotske raznovrstnosti. Projekt bo razvil inovativne metode in pristope, zagotovil izobraževalne dejavnosti ter spodbujal sodelovanje in izmenjavo znanja med partnerji in relevantnimi akterji.

Vir: prijavnica SIHR00099

Naziv projekta: Integralna čezmejna zaščita Natura 2000 rastlinskih vrst

Stroškovnik projekta (ESRR sredstva): EUR 1.326.343,54

Trajanje projekta: 1. 4. 2024 – 30. 9. 2026

Projektni partnerji: Prirodoslovni muzej Rijeka, Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti, Istarska županija, Univerza na Primorskem – Fakulteta za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije, Javna ustanova »Nacionalni park Risnjak«, Javni zavod park Škocjanske jame, Općina Matulji, Zavod Republike Slovenije za varstvo narave

Tekom zemeljske zgodovine je globalna biotska raznovrstnost doživljala naravne, vendar relativno počasne, včasih pa tudi nenadne, vzpone in padce, ki so bili ponavadi posledica podnebnih sprememb ali kataklizmičnih dogodkov. Vendar pa empirični dokazi kažejo, da je od antropocena naprej eden glavnih dejavnikov, ki oblikujejo globalne in lokalne vzorce biotske raznovrstnosti, človek. Njegov vpliv je lahko posreden (preko vpliva na spremembe globalnega ali regionalnega podnebja), ali neposreden, preko ogrožanja organizmov in njihovih habitatov. Vrste, ki živijo na območjih izrazitih ekoloških gradientov v razgibanem kraškem reliefu, so še posebej občutljive na podnebne spremembe. Številne študije so na primer pokazale, da se zgornje višinske meje gozdov premikajo na višje nadmorske višine, kar pomeni, da postajajo organizmi in njihovi habitati nad gozdno mejo vse bolj ogroženi. Medtem ko so bili modeli izgube habitatov in vrst zaradi premika zgornje gozdne meje že razviti, pa modelov, ki bi obravnavali problematiko spuščanja naravne spodnje gozdne meje, še ni; še posebej pa ne za čezmejno programsko območje (ČPO), na katerem se v dolinah visokega krasa pojavljata temperaturna in vegetacijska inverzija. Habitat, ki se nahaja pod spodnjo gozdno mejo, predstavlja edinstvene ostanke nekdanje ledenodobne vegetacije, danes obdane z gostimi gozdovi. Takšna habitate naseljuje tudi dinarska smiljka, Natura 2000 (N2K) vrsta, ki je fragmentarno razširjena vzdolž Dinaridov. Slovensko populacijo, omejeno na eno samo kraško dolino, sestavlja le približno 20 osebkov in je na robu izumrtja. Aktivni varstveni ukrepi, ki obsegajo shranjevanje semen, kartiranje habitatov oziroma identifikacijo potencialnih habitatov, vzgojo sadik iz semen ustrezne izvorne populacije, krepitev populacij in translokacij na območje Slovenije in Hrvaške, so nujno potrebni za zagotovitev dolgoročnega preživetja vrste na ČPO in morajo biti načrtovani in usklajeni na čezmejnem nivoju. Podobni ukrepi bodo izvedeni tudi za Scopolijev repnjak, prav tako vrsto N2K, ki se pojavlja v podobnih habitatih. Nepoznavanje njene biologije in populacijske genetike predstavljajo izziv pri spremljanju stanja na obeh straneh meje. Za obe vrsti bodo izvedeni konkretni varstveni ukrepi, predlagane pa bodo tudi smernice za skupne čezmejne načrte upravljanja. Vzhodna submediteranska suha travišča (N2K habitat 62A0), razvita na kraškem terenu, spadajo med vrstno bogatejša habitatna območja ČPO in predstavljajo dragoceno naravno in kulturno dediščino. Največjo neposredno grožnjo njihovemu obstoju predstavlja opuščanje tradicionalne kmetijske rabe, fragmentacija in zaraščanje. Še posebej ogrožena vrsta je raznolistna mačina, prednostna vrsta N2K, ki ima na ČPO le nekaj populacij. Za to vrsto je nujno izvajanje aktivnih in-situ in ex-situ varstvenih ukrepov, ki vključujejo trajno shranjevanje semen, molekularno genotipizacijo populacij, iskanje ustreznih populacij za translokacije, modeliranje, obnovo habitatov ter razvoje skupnih čezmejnih načrtov upravljanja. V okviru projekta bodo izvedeni pilotni ukrepi za izboljšanje habitatov za to vrsto ter renaturacija popolnoma uničenih suhih travnikov. Prav tako bodo semena N2K rastlinskih vrst suhih travišč ČPO trajno shranjena v novem sistemu čezmejne mreže semenarskih bank. Na podlagi aktivnih varstvenih ukrepov, ki bodo izvedeni na terenu in ki temeljijo na poznavanju današnje razširjenosti vrst in razumevanju vpliva podnebnih sprememb v prihodnosti, na podlagi poznavanja njihove biologije, populacijske genetike in reprodukcijskega stanja populacij, bomo v okviru predlaganega projekta pripravili strategijo varstva omenjenih treh N2K vrst na čezmejnem območju. Strategija bo razvita v sodelovanju z deležniki in uporabniki prostora ter z zainteresirano javnostjo. Prispevala bo k izboljšanemu načrtovanju varovanja vrst na ČPO, saj bo ponudila protokole za vključevanje pomembnih spoznanj, pa tudi načrtovanje in izvajanje zaščite ter spremljanja stanja na čezmejnem območju ter protokole za celostno vključevanje ukrepov aktivne zaščite. Problematiko varovanja in spremljanja stanja N2K vrst je treba izvajati čezmejno v sodelovanju slovenskih in hrvaških organov, saj gre za edinstvene populacije na edinstvenem in specifičnem biogeografskem območju, ki ga je treba enako upravljati. Trenutno na ČPO čezmejni načrti upravljanja, ki temeljijo na poznavanju biologije vrst in pričakovanih podnebnih spremembah v prihodnosti, še niso razviti. Projekt je bil pripravljen v sodelovanju vseh partnerjev, vključno z Zavodom Republike Slovenije za varstvo narave, in v dialogu z Upravo za varstvo okolja in narave na Hrvaškem. Glavne koristi, ki jih bodo deležni vsi deležniki, kot sta oba zavoda, javne ustanove, ki upravljajo z zavarovanimi in N2K območji, JR(L)S, strokovna javnost, čezmejno prebivalstvo ter obiskovalci vseh starosti v zavarovanih delih narave, bodo dosežene preko aktivnega sodelovanja v aktivnostih in razširjanju rezultatov projekta.

Vir: prijavnica SIHR00142

Naziv projekta: V skrbi za suhe travnike pomembne za biotsko pestrost

Stroškovnik projekta (ESRR sredstva): EUR 547.228,46

Trajanje projekta: 1. 3. 2024 – 31. 8. 2026

Projektni partnerji: Nacionalni inštitut za biologijo, Kozjanski park, Hrvatska akademija znanosti i umjetnosti, Hrvatski prirodoslovni muzej, Javna ustanova Park prirode Žumberak – Samoborsko gorje

V projektu z akronimom CarEx (iz angleške zveze besed »Care for extensive grasslands«) bomo opredelili ključne parametre za upravljanje z ogroženimi suhimi travišč na dveh projektnih območjih, ki sta zavarovani območji in Natura 2000 območji: Kozjanski park (v Sloveniji) in Park prirode Žumberak Samoborsko gorje (na Hrvaškem). Cilj je razviti načine upravljanja s travniki (poudarek na košnji), ki bodo zagotavljali ugodno stanje biodiverzitete in oceniti velikost učinka. To bomo ugotavljali s klasičnimi popisi vrst in z inovativno metodo DNA metabarkodiranja. Nekatere nove pristope pri upravljanju bomo predhodno na pilotnih travnikih tudi testirali. Z rezultati bomo seznanili lokalne upravljavce s travniki, ljudi na državnih inštitucijah, ki se ukvarjajo z varstvom narave in splošno javnost. Pomemben del projekta bo tudi ozaveščanje strokovne in splošne javnosti o pomenu povezovalnih ekoloških koridorjev med zaplatami podobnih ekosistemov.

Travišča, ekosistemi s prevladujočo zelnato vegetacijo, nudijo številne ekosistemske usluge, od oskrbovalnih, podpornih, regulativnih do kulturnih. Travniki so tudi biotop ki vzdržuje edinstveno biodiverziteto. V zadnjih 40 letih se je svetovna populacija prostoživečih rastlinskih in živalskih vrst zmanjšala za 60%, v razvitih predelih, kot je npr. EU so med najbolj ogroženimi prav vrste travnikov. Število travniških vrst ptic se je v 40 letih zmanjšalo za 60%, število letečih žuželk v zadnjih 30 letih za 70%, pestrost travniških rastlin se je zmanjšala za do 50%. Glavni razlog ogroženosti je intenzivno upravljanje s travniki.

V Interreg Programu Slovenija – Hrvaška 2021-2027 je zapisano, da so na čezmejnem območju SI-HR travišča med najbolj ogroženimi habitati. Da bi dosegli cilje strategije EU za biotsko raznovrstnost do 2030, je nujno ogrožene ekosisteme primerno varovati in jih v naslednji fazi obnoviti. To je tudi edina pot za dosego trajnostnega razvojnega cilja ZN pod številko 15 »Življenje na kopnem«. Varovanje biodiverzitete na travnikih se navezuje na Strategijo EU za Podonavsko regijo, saj se drugi steber v celoti osredotoča na problematiko varovanja okolja, specifično se s tem ukvarja konkreten ukrep: Ohranjanje biotske raznovrstnosti, pokrajin ter kakovosti zraka in tal. V ospredje prihaja tudi spoznanje, da varovanje ne bo učinkovito, če zavarovanih območij ne bomo povezali z ekološkimi koridorji, ki edini lahko preprečijo genetsko izolacijo in omogočajo migracijo vrst, kar je eden od ključnih poudarkov EU strategije za biotsko raznovrstnost do leta 2030.

V zadnjem poročilu evropski komisiji je Slovenija zapisala, da je varovanje suhih travišč na Natura 2000 območjih v Sloveniji nezadostno, podobno velja za Hrvaško. Celoten projekt smo zato osredotočili na raziskave in varovanje suhih travišč. Naš cilj je spoznati trenutno stanje travniške biodiverzitete na dveh območjih, v Kozjanskem regijskem parku in v parku prirode Žumberak Samoborsko gorje. Parka tvorita obmejno območje s suhimi travniki, čeprav se fizično ne stikata. V raziskave bomo, poleg klasičnih terenskih metod popisovanja, uvedli inovativno, sodobno metodo metabarkodiranja, s katero lahko stanje biodiverzitete ocenimo bistveno bolj kompleksno, saj temelji na bistveno večjem številu taksonomskih enot, kakor če biodiverziteto ocenjujemo s klasičnimi pristopi. S to metodo bomo lahko opisali tudi sezonske spremembe v biodiverziteti in spremembe, ki nastanejo zaradi košnje. Z novo pridobljenimi podatki bomo razvili in na pilotskih površinah tudi preizkusili pionirske režime košnje. S popisi in analizami bomo ugotovili, kateri so ugodni za večje število travniških vrst, ne le za posamezne, kakor se ukrepi izvajajo danes. Pomemben cilj projekta je v obeh državah okrepiti zavedanje o pomenu povezovalnih koridorjev med zavarovanimi območji. Povezanost suhih travnikov na obeh projektnih območjih bomo ugotavljali s pticami in metulji, izdelali pa bomo tudi dokument, ki bo v širši družbi povečal zavedanje o pomenu teh ukrepov, ki jih trenutne ne izvajajo ne v Sloveniji ne na Hrvaškem.

Zelo pomemben del projekta je izobraževanje in promocija o pomenu in ogroženosti suhih travnikov in o novo razvitih rešitvah upravljanja. Na tem področju imamo projektni člani dolgoletne izkušnje, zaposleni v obeh parkih pa tudi dobre povezave z lokalnim prebivalstvom. Organizirali bomo predavanja, delavnice, šolam bomo organizirali naravoslovne dneve in predavanja, na delavnice, kjer bomo predstavljali naše ugotovitve, bomo povabili ljudi iz regionalnih in državnih inštitucij, ki so zadolženi za varstvo narave. Sodelovali bomo na festivalu Kozjanskega jabolka, ki ga letno obišče preko 20.000 ljudi. Povezali se bomo z drugimi zavarovanimi območji, preiskali evropsko literaturo, da z izmenjavo dobrih praks poiščemo res najboljše rešitve za ohranjanja biodiverzitete suhih travnikov.

Vir: prijavnica SIHR00157

Naziv projekta: Izboljšanje urbane infrastrukture za bolj zelena jedra severnega Jadrana

Stroškovnik projekta (ESRR sredstva): EUR 1.529.018,10

Trajanje projekta: 1. 3. 2024 – 31. 8. 2026

Projektni partnerji: Grad Kastav, Mestna občina Koper, Občina Izola – Comune di Isola, Lokalna akcijska grupa “Terra liburna”, Univerza v Ljubljani-Biotehniška fakulteta, Sveučilište u Zagrebu Agronomski fakultet

Vir: prijavnica SIHR00182

Naziv projekta: Oživitev čezmejne kulturne dediščine Šavrink s trajnostno turistično ponudbo

Stroškovnik projekta (ESRR sredstva): EUR 1.040.827,20

Trajanje projekta: 1. 9. 2024 – 28. 2. 2027

Projektni partnerji: KZ Agraria Koper, z.o.o., Koper, Mestna občina Koper, Univerza v Ljubljani-Fakulteta za elektrotehniko, Istarska županija, AZRRI-Agencija za ruralni razvoj Istre d.o.o. Pazin, Općina Lanišće

Priča smo ekonomski slabitvi zaledja Istre in izseljevanju prebivalstva, še posebej iz severnih obmejnih delov. Pandemija je še dodatno znižala stopnjo podjetniških dejavnost in oskrbo z lokalno hrano. Vendar je v turizmu vse večje je povpraševanje po zelenih in kulturnih doživetjih v odmaknjenih krajih. Ob hitrem tempu življenja si turisti želijo oddih od vsakdana, počitnic v manjših krajih, uživati v pristnih okusih regije ter se sprostiti stran od množic turistov. S pravimi vsebinami, ki temelji na identiteti regije in odgovornim pristopom, ki ne spreminja podobo kulturne krajine bi lahko preusmerili obalni tok turistov v zaledje.

Specifični cilj projekta Šavrinke je oživiti čezmejno kulturno dediščino Šavrink s trajnostno turistično ponudbo, okrepiti gospodarstvo zaledja Istre in razvoj odgovornega turizma. Z valorizacijo dediščine Šavrink, razvojem strategije in akcijskega načrta za vključevanje dediščine v turizem, digitalizacijo rekreacijskih poti, orodjem za preverjanje trajnosti proizvodov in vzpostavitvijo pametne oskrbne verige zaledja se bo izboljšala kakovost življenja obiskovalcev, prebivalcev in nosilcev dejavnosti.

Glavni učinki projekta so: Etnografska študija in raziskava z valorizacijo kulturne dediščine Šavrink v hrvaški in slovenski Istri, Strategija in akcijski načrt za integracijo dediščine Šavrink v produkt kulturnega turizma Po poteh Šavrink, ki bo pritegnil več obiskovalcev in odprl nove priložnosti za ponudnike v zaledju; Vzpostavljena čezmejna digitalna/interaktivna doživetja Po poteh Šavrink, ki vključujejo naravne, kulturne in gastronomske zanimivosti, investicijo v muzejsko točko v vasi Krkavče in Razstavišče Šavrinka v Občini Lanišće, bodo obogatile preživljanje kakovostnega in aktivnega časa turistom; Skupen čezmejni dogodek Festival Šavrink, ki se bo dogajal na obeh straneh meje; 12 sodobnih košaric Šavrink s selekcijo trajnostnih in tipičnih izdelkov regije, ki prepletajo raznolikost in pestrost okusov obeh strani meje in jih povezujejo v tipične jedi ter sledijo življenjskemu slogu sodobnih turistov; Gastronomski Atlas, ki ponudnike teh proizvodov in gastronomije povezuje v digitalnem zemljevidu dostopnem popotnikom; Spletni kalkulator in pravilnik za preverjanje ekološkega odtisa in izpolnjevanje kriterijev za zeleni potni list proizvodov dvigujeta konkurenčnost ponudnikom zelenih proizvodov potrošniku pa omogoča bolj premišljeno izbiro; Skupno izvedena izobraževanja o tipični gastronomiji in trajnostni pridelavi hrane, študijska tura z ogledom dobrih praks na temo vključujočega zelenega turizma, zelenih strategij in strategij kulturnega turizma za ponudnike in organizacije v turizmu in kmetijsko-živilski dejavnosti; Vzpostavitev pametne oskrbne poti in nabava ambulantnega vozila Potujoče Šavrinke za oskrbo turistov in prebivalcev s košaricami Šavrink od obale do zaledja slovenske in hrvaške Istre, vzpostavitev sistema digitalne rezervacije košarice Šavrink; E-platforma kot skupen čezmejni portal za predstavitev destinacije trajnostnega turizma v zaledju pod imenom Šavrinka s predstavitvijo z naborom koristnih vsebin in spletnih orodij ustvarjenih v projektu za vse, od turistov do ponudnikov, oblikovalcev politik in spodbujevalcev razvoja.

Za dosego cilja projekta Šavrinke je ključno čezmejno sodelovanje med slovensko in hrvaško Istro, saj imamo skupno zgodovino in dediščino. Poti Šavrink so namreč vedno potekale čez obe strani meje, vse od Ćićarije do Trsta v Italiji. Obe državi se soočata s pomanjkanjem sredstev za ohranjanje kulturne dediščine, snovne in nesnovne, kar vodi v zanemarjanje in propadanje stavb ter izumiranje običajev, tradicij, lokalnih jedi.

Projekt Šavrinke presega obstoječo prakso, saj si prizadeva ustvariti trajnostno turistično ponudbo, ki bo privabljala turiste, ki cenijo zelena in kulturna doživetja, želijo spoznati manjša naselja ter uživati v lokalni gastronomiji. Projekt uporablja sodoben pristop in tehnologije za digitalno predstavitev vsebin obiskovalcem in razumevanje turistične ponudbe temelječe na dediščini Šavrink in zaledja, izpostavlja skrb za ruralno okolje in odgovoren turizem s posebnim poudarkom na okoljsko neoporečnih dejavnostih in proizvodih. Na ta način bodo košarica in poti Šavrink postale celovit, edinstven kulturni, turistični, gastronomski in “zeleni” izdelek, ki bo našel svoje mesto pri večjem številu deležnikov.

Vir: prijavnica SIHR00296

Naziv projekta: Spajanjem kulturne dediščine in enoturizma do ustvarjanja trajnostne čezmejne destinacije

Stroškovnik projekta (ESRR sredstva): EUR 1.106.463,99

Trajanje projekta: 1. 8. 2024 – 31. 1. 2027

Projektni partnerji: Turistička zajednica Zagrebačke županije, Grad Velika Gorica, Općina Pušća, Obrtničko učilište – ustanova za obrazovanje odraslih, Zavod za podjetništvo turizem in mladino Brežice, Univerza v Mariboru-Fakulteta za turizem, Posavski muzej Brežice

Analiza destinacij Grada Velike Gorice, Občine Pušče in Občine Brežice kaže, da se razvoj njihovih turističnih produktov v glavnem opira na seznam vseh obstoječih produktov, s čimer tako široka usmeritev ne ponuja jasnih smernic za razvoj turističnega produkta, ki bi izhajal iz prednosti in možnosti destinacije, iz njenih naravnih posebnosti, kulturne dediščine ter iz edinstvenosti, avtentičnosti in izvirnosti njene ponudbe. Pomanjkanje vsebinskega upravičenja turističnih produktov je privedlo do nejasne strategije komuniciranja turistične ponudbe občin in mesta, kar je rezultiralo s slabim dojemanjem destinacije, fragmentirano turistično ponudbo in nevzdržnim razvojem.

Pomanjkanje ustrezne upravljavskega modela turistične destinacije je eden ključnih ovir za uspešen razvoj turizma v Občini Pušča, GVG in Občini Brežice. Dejstvo je, da danes turističnega trga ne obvladujejo posamezni turistični ponudniki, temveč turistične destinacije. Pri izbiri turistov prevladujejo destinacije, ki nudijo najboljšo možno kombinacijo posameznih turističnih produktov in storitev, s čimer lahko v največji meri zadovoljijo pričakovanja. Avtentična, edinstvena doživetja v turistični destinaciji vključujejo raznovrstne turistične produkte (namestitev, hrano, pijačo, doživetja) ter zlasti raznovrstne produkte in storitve, ki izhajajo iz naravnih vrednot in kulturne dediščine destinacije. Tisto, kar pa povezuje ta tri območja, so tesne zgodovinsko-kulturne vezi ter prepoznana vinarsko-vinogradniška tradicija. Z vstopom Hrvaške v schengensko območje postane čezmejno območje še bližje in bolj dostopno domačinom kot tujim potnikom ter omogoča ustvarjanje skupnega turističnega produkta.

Zato je glavni cilj projekta okrepiti vlogo kulture in trajnostnega turizma na območju Grada Velike Gorice, Občine Pušče in Občine Brežice preko razvoja novega skupnega turističnega produkta, ki temelji na združevanju kulturne dediščine ter vinske in vinarske tradicije.

Projekt bo destinacijo opredelil z uporabo bottom-up participativnega pristopa. Takšen turizem je usmerjen k trajnostnosti, prispeva k blaginji skupnosti, neguje celostni, nevsiljiv pristop, postavlja visoko raven kakovosti kot končni cilj ter temelji na sodelovanju in partnerskem odnosu vseh ključnih deležnikov.
Participacija bo dosežena preko usmerjenih skupin in delavnic s ključnimi deležniki iz Hrvaške in Slovenije, ki bodo aktivno sodelovali pri opredeljevanju destinacije in zasnovi produkta. Na podlagi tega načrta bodo partnerji razvili nov turistični produkt, ki se bo opiral na vrsto oprijemljivih in spletnih elementov. Prostorije InterWine v Veliki Gorici, Pušči in Brežicah bodo opremljene in postale ključne točke stika med zgodb, kulturne dediščine, ter vinske ponudbe in tradicije ter tako na treh lokacijah v dveh državah predstavile eno destinacijo.

V tej smeri se bo razvilo tudi nov spominek in turistični vodič, ki bosta dopolnjevala ponudbo destinacije. Prav tako se bo v okviru krepitev promocije, privlačnosti in dostopnosti destinacije razvila intuitivna platforma, ki bo vsebovala interaktivne relevantne informacije o eno-gastronomski ponudbi, naravni in kulturni dediščini ter doživetjih.

S celovitim pristopom se bo dvignila kakovost in privlačnost destinacije ter zagotovila trajnost in odpornost turizma in kulture. Da bi bili ključni deležniki pripravljeni na spremembo vedenja, stališč in pridobili nove kompetence, ki jih zahteva sodobni turizem, bodo partnerji razvili 3 izobraževalne programe ter izvedli ciljno usmerjena usposabljanja in motivacijske delavnice. Poleg tega bodo partnerji preizkusili vse elemente turističnega produkta in jih aktivno promovirali v medijih, med turističnimi delavci in širšo javnostjo.

S pilotnimi dejavnostmi bo predstavljena skupna destinacija in nov turistični produkt ter dana priložnost različnim akterjem, da ustvarijo izkušnjo, ki jo lahko prenesejo drugim in tako ustvarjajo učinek multiplikatorja. Za izkoriščanje rezultatov projekta InterWine in zagotavljanje nadaljnje razmnoževanja dobrih praks ter sodelovanja deležnikov na lokalni in regionalni ravni v prihodnosti bodo projektni partnerji pripravili priročnik Interwine kot povzetek vseh izvedenih aktivnosti projekta, vključno z poročilom in priporočili s pilotskega delovanja. Priročnik bo tudi osnova Spotazuma o prihodnjem sodelovanju z namenom zagotavljanja nadaljevanja aktivnosti, zavzetosti partnerjev in vključenih deležnikov ter trajnosti rezultatov po zaključku projekta.

Vir: prijavnica SIHR00295

Naziv projekta: Krepitev čezmejne mreže »živih« gradov s spodbujanjem vključujočega in dostopnega čezmejnega kulturnega turizma

Stroškovnik projekta (ESRR sredstva): EUR 1.498.802,67

Trajanje projekta: 1. 9. 2024 – 28. 2. 2027

Projektni partnerji: Raziskovalno izobraževalno središče Dvorec Rakičan, Znanstveno-raziskovalno središče Bistra Ptuj, Zavod za kulturne prireditve in turizem Celeia Celje, Gradski muzej Varaždin, Muzej Međimurja Čakovec, Muzeji Hrvatskog zagorja 

Vir: prijavnica SIHR00253

Naziv projekta: ENVIRO – Doživljanje trajnostnega turizma za spodbujanje čezmejnih sprememb

Stroškovnik projekta (ESRR sredstva): EUR 1.226.527,68

Trajanje projekta: 1. 9. 2024 – 28. 2. 2027

Projektni partnerji: Občina Brežice, Turistička zajednica grada Zaprešića, Zavod za podjetništvo, turizem in mladino Brežice, Univerza v Mariboru-Fakulteta za energetiko, Oikon d.o.o. – Institut za primijenjenu ekologiju

S projektom »ENVIRO – Doživljanje trajnostnega turizma za spodbujanje čezmejnih sprememb« poudarjamo pomen trajnega in medkulturnega čezmejnega sodelovanja ter razvijamo atraktivni turistični produkt, ki v ospredje postavlja nov in inovativen koncept trojne paradigme Turizem-Okolje-Energetika. S projektom ENVIRO uresničujemo meddržavne strategije na področju podnebnega ukrepanja in energetskega prehoda; trajnostnega razvoja, odgovornega ravnanja z okoljem in naravnimi viri; izobraževanja, turizma in povezovanja. V okviru projekta bosta vzpostavljeni in medsebojno povezani doživljajski središči na slovenski in hrvaški strani, z novimi izobraževalno promocijskimi vsebinami in programom prilagojenim tudi osebam z oviranostmi.

Skupni izziv programskega področja, ki ga rešujemo s čezmejnim projektom ENVIRO, je kako na meddržavni ravni razviti raznolik in atraktiven turistični produkt, katerega rezultati se bodo odražali v spremembah navad posameznikov z namenom udejanjanja trajnostnega razvoja. Pri snovanju turističnega produkta smo izhajali iz štirih ciljev trajnostnega razvoja: zagotavljanja zdravja in dobrega počutja, kakovostnega izobraževanja, cenovno dostopne in čiste energije ter podnebnega ukrepanja. Vizija razvoja turističnega produkta ENVIRO temelji na načelu, da podnebne spremembe, čista energija, ohranjanje okolja in biotske raznovrstnosti, raznolikost kulture, kvaliteta bivanja, zdravje in učenje prebivalstva ter skrb za sočloveka ne poznajo meja in da lahko z vse-vključujočim turističnim produktom, ki povezuje znanje, vrline in kompetence strokovnjakov dveh sosednjih držav, prepleta področja turizma, energetike in okolja izoblikujemo pilotni projekt, ki bo predstavljal primer dobre prakse na evropski ravni.

Glavni učinki, ki jih želimo s projektom ENVIRO ustvariti, so:
– dvig zavedanja o pomenu okoljske, energetske in socialne odgovornosti vsakega izmed posameznikov,
– spodbujati razvoj turizma na ruralnem področju, ki ima velik potencial ter obiskovalcem predstaviti skrite potenciale posavske in zagrebške regije, ki se skrivajo v njuni naravni in biotski raznovrstnosti, energetiki in nizkoogljični proizvodnji energiji ter butični turistični ponudbi,
– spodbujati k spremembi mišljenja in navad posameznikov ter jih spodbuditi k odgovornem ukrepanju z namenom uresničitve zelenega prehoda.

Ključne koristi projekta bodo imele naslednje ciljne skupine: turisti, obiskovalci, šolarji, dijaki, študentje, pedagoški in turistični delavci, strokovna javnost, osebe z oviranostmi in ne nazadnje vsi projektni partnerji.

Doživljajsko interpretacijsko središče ENVIRO (Kušljanova vila v Brežicah in Hiša Marof v Zaprešiću) je namenjeno učinkovitejšemu dvigovanju zavesti o okoljsko-energetskih izzivih 21. stoletja ter o možnih rešitvah za hitrejše doseganje podnebnih ciljev. ENVIRO pri obravnavi okoljskih in energetskih izzivov spodbuja multidisciplinarni pristop, v katerem se upošteva strokovna mnenja ključnih deležnikov obeh področij. Okoljsko in energetsko področje zaradi navidezno različnih interesov dostikrat delujeta konfliktno in brezkompromisno, vendar pa je vse bolj jasno, da lahko podnebne cilje, zaščito narave in planeta lahko dosežemo le, če obe področji obravnavamo skupno in celostno. Z tem namenom bodo v ENVIRO predstavljene vsebine tako z energetskega kot okoljskega vidika, hkrati pa se ENVIRO zavzema za organizacijo dogodkov za strokovno in splošno javnost, ki bodo to namero utrdile, ENVIRO pa zakoreninile kot kredibilno stičišče za obravnavo tovrstnih tematik. Smoter ENVIRO je postati most med strokovno in splošno javnostjo, zato je samo doživetje interpretacijskega središča zasnovano kot »edutainment«, v katerem so multidisciplinarna strokovna dognanja prikazana skladno z načeli sodobne interpretacije, a hkrati s sodobnimi interpretacijskimi sredstvi, ki vključujejo nove tehnologije in izvirne pristope. Pomembno je namreč, da ENVIRO pritegne čim širšo populacijo raznolikih obiskovalcev – ne le tiste, ki se že zavedajo pomembnosti obravnave okoljsko-energetskih izzivov, temveč predvsem takšne, ki se jim doseganje podnebnih ciljev ne zdi ključno za preživetje planeta. Interpretacija je prav zato podana kot doživetje, ki z novimi pristopi pritegne k čutni, razvedrilni, izobraževalni in raziskovalni avanturi, v kateri bodo s podajanjem svojega mnenja tudi sami aktivno sodelovali. Obiskovalcem načrtujemo s povezovalno igro, v kateri izražajo svoje mnenje, nastaviti zrcalo, v katerem bodo na koncu doživetja v obogateni resničnosti uzrli svojo okoljsko-energetsko podobo in tako nemara reflektirali svojo pozicijo do tovrstnih vprašanj. Vse vsebine bodo zasnovane na način, da opomnijo na bistvo vprašanja o dejanski potrebi prehoda na obnovljive vire energije in pomenu varovanja okolja. Močno verjamemo, da lahko projekt ENVIRO s svojim pristopom in vsemi načrtovanimi aktivnosti dolgoročno pomembno prispeva in spodbudi spremembe navad posameznikov z namenom udejanjanja trajnostnega razvoja.

Vir: prijavnica SIHR00263

Naziv projekta: Zlatarske avanture

Stroškovnik projekta (ESRR sredstva): EUR 968.612,67

Trajanje projekta: 1. 9. 2024 – 28. 2. 2027

Projektni partnerji: Lokalna akcijska grupa Mura-Drava, Općina Donja Dubrava, Turistička zajednica Međimurske županije, Občina Zavrč, Občina Duplek, Razvojna agencija Slovenske gorice d.o.o.

Ruralni turizem v kontinentalnih delih čezmejnega območja SI-HR je nerazvit in neprepoznaven v primerjavi z morskim turizmom na HR ali počitniškim turizmom Bleda, ki se nahaja v slovenskih Alpah. Čezmejno območje je bogato z naravnimi bogastvi in kulturno-zgodovinsko dediščino, vendar celoten turistični potencial območja ni bistveno izkoriščen, kar se odraža tudi v dejstvu, da se večina turističnega prometa odvija v obliki enodnevnih izletov brez nočitev. Poleg tega so v zadnjih letih na življenje prebivalcev in na turizem v čezmejnem območju znatno vplivale negativne demografske spremembe in bolezen COVID-19, s čimer so se soočile tudi članice LAG-a Mura Drava in Občina Donja Dubrava na Hrvaškem ter občini Zavrč in Duplek v Sloveniji. Te so prepoznale, da potencial razvoja turizma v ruralnih območjih leži v povezovanju deležnikov, ki jih je treba smiselno vključiti v različne oblike razvoja območja, z osredotočenjem na lastne naravne lepote reke Drave, tradicijo in kulturno dediščino, ki predstavljajo podlago za razvoj čezmejnega turizma in ustvarjanje skupne turistične ponudbe.

Zaradi tega so LAG, Občine Donja Dubrava, Zavrč in Duplek odločile vzpostaviti sodelovanje z drugimi relevantnimi partnerji (TZMŽ in RASG d.o.o.), glavni cilj pa je razvoj aktivnega turizma, temelječega na zlatarski tradiciji v SI-HR čezmejnem območju.

V okviru projekta se bodo dosegli naslednji rezultati:

1. Skupaj razvito pilotno delovanje, usmerjeno v preizkušanje modela in koncepta interpretacije Zlatarjeve sprehajalne poti, ki temelji na kulturni dediščini in tradiciji izpiranja zlata: V okviru projekta bo vzpostavljenih skupno 6 povezovalnih točk Zlatarske poti v čezmejnem območju. Povezovalne točke bodo ustrezno opremljene, da bi pritegnile večje število turistov, medtem ko bodo partnerji vzdolž celotne Zlatarske poti omogočili uporabo inovativne tematske igre „Cultural Escape Room na Zlatarski poti“.

2. Skupno razvit interaktivni čezmejni interpretacijski model Zlatarske poti, temelječe na kulturni dediščini in tradiciji izpiranja zlata: To se nanaša na vzpostavitev 6 točk poti ter razvoj vsebine in načina njene interpretacije potencialnim obiskovalcem. Model obsega 6 povezovalnih točk v Donji Dubravi, Donjem Vidovcu, Sveti Mariji, Zavrču, Dupleku in Lenartu. Za razvoj navedenega modela je zaslužna organizacija demonstracij izpiranja zlata, čezmejnih tur, dogodkov, usmerjenih na testiranje igre „Cultural Escape Room na Zlatarski poti“ ter spustov.

3. Organizacije, ki sodelujejo preko meja z namenom razvoja skupne turistične ponudbe (Zlatarske poti) v slovensko-hrvaškem čezmejnem območju: 6 organizacij projektnih partnerjev bo medsebojno formalno sodelovalo pri izvedbi predmetnega projekta, vse z namenom razvoja Zlatarske poti.

4. Skupaj organizirani čezmejni javni dogodki z namenom spoznavanja novoustanovljene Zlatarske poti: partnerji bodo organizirali čezmejni javni dogodek v Občini Zavrč z namenom predstavitve obiskovalcem z novoustanovljeno Zlatarsko potjo.

5. Skupaj razviti načrt upravljanja z novo razvitim čezmejnim turističnim produktom, tj. Zlatarsko potepanje v slovensko-hrvaškem čezmejnem območju: Partnerji bodo zahvaljujoč aktivnemu sodelovanju in vključenosti drugih deležnikov z obeh strani meje pripravili in sprejeli skupni načrt upravljanja čezmejne turistične ponudbe z namenom razvoja aktivnega turizma, temelječega na zlatarski tradiciji.

Koristi od navedenih rezultatov bodo imeli lokalne turistične skupnosti, lokalne skupnosti, JLS, Mura Regija EGTS, učenci, turisti itd.

Zaključno, pomembnost projekta za čezmejno območje je neizpodbitna.

Vir: prijavnica SIHR00280

Naziv projekta: Terra Gothica Incognita

Stroškovnik projekta (ESRR sredstva): EUR 1.946.459,01

Trajanje projekta: 1. 9. 2024 – 28. 2. 2027

Projektni partnerji: Grad Kastav, Pokrajinski muzej Koper, Museo regionale di Capodistria, Povijesni i pomorski muzej Istre – Museo storico e navale dell’Istria, Mestna občina Koper -Comune città di Capodistria, Udruga hrvatskih putničkih agencija, Regionalni razvojni center Koper – Centro regionale di sviluppo Capodistria

S projektom Terra Gothica Incognita se bodo reševali identificirani skupni čezmejni izzivi – neobnovljena in nezaščitena kulturna dediščina srednjega veka, nezadostno valorizirana kulturna dediščina, nepoučenost lokalnega prebivalstva o pomenu kulture v gospodarskem razvoju, neprepoznavnost regije na kulturno-turističnem zemljevidu, neobstoječa skupna strategija razvoja kulturnega turizma in velike razlike v kakovosti in storitvah na čezmejnem območju pri ponujanju turističnih storitev.

Glavni cilji projekta so ohranjanje skupne kulturne dediščine pred pozabo in propadanjem, njena turistična valorizacija z razvojem čezmejne kulturno-turistične destinacije in čezmejnih produktov, implementacija različnih metod interpretacije dediščine in promocije z namenom ozaveščanja lokalnega prebivalstva o njenem pomenu in potencialu ter obujanje skupne kulturne identitete.

Pričakovane spremembe so: varovanje kulturne dediščine, oblikovanje prepoznavne kulturno-turistične destinacije, povečanje števila turistov, sodelovanje z lokalnimi deležniki, zmanjšanje regionalne neenakosti in splošno izboljšanje kakovosti življenja na čezmejnem območju. Mreža inovativnih in izrazito doživljajskih kulturnih in turističnih vsebin, ki temeljijo na dediščini, oblikuje identiteto kulturno-turistične ponudbe, hkrati pa spodbuja gospodarski napredek mikrookolja. Interpretacijski centri in prireditve vplivajo na zmanjšanje sezonskih omejitev turistične in kulturne ponudbe ter omogočajo lokalnemu prebivalstvu, da preko svojih društev in z osebnimi podjetniškimi projekti obogati življenje v lastni skupnosti.

Glavni rezultati projekta so:
• Izdelana strateška dokumentacija kot podlaga za trajnostni razvoj čezmejne kulturno-turistične destinacije (strategija, akcijski načrt, načrt upravljanja zgodovinskih najdišč);
• Vzpostavitev infrastrukture za obiskovalce (Interpretacijski center Vincenca in Ivana iz Kastva, muzejski prostor srednjeveškega gradu Prem);
• Oblikovane in implementirane inovativne metode interpretacije destinacije Terra Gothica Incognita (razstave, delavnice, tematski dogodki);
• Razširjena in nadgrajena baza podatkov o kulturni dediščini Patrimonia z oblikovanim interaktivnim zemljevidom zgodovinskih najdišč čezmejnega območja in z njihovimi 3D posnetki;
• Oblikovani inovativni tematski čezmejni produkti (interaktivna igra, slikanica);
• Oblikovan marketinški načrt in izvedena uspešna promocijska kampanja, s katero se bo povečala prepoznavnost skupne destinacije in kulturno-turističnih produktov preko dogodkov, razstav, koncertov, kar bo vplivalo na povečanje števila obiskovalcev;
•Izvedena pilotna akcija testiranja in evalvacije razvitih turističnih poti;
• Izmenjava znanja, virov in primerov dobrih praks med partnerji in deležniki preko izobraževanja in organizacije popularno-znanstvenega simpozija;
• Izobraženi pripadniki ciljnih skupin preko delavnic za krepitev zmogljivosti na temo promocije destinacije in razvitih čezmejnih izdelkov.

Pri izvedbi projekta bo celostno uporabljen pristop ”od spodaj navzgor”, pri čemer se bodo oblikovali temelji za kakovosten preudarek o načinu razvoja nove kulturno-turistične destinacije in realizaciji investicij z raziskovanjem potreb in želja turistov. Pristop bo potekal preko izobraževanja prebivalcev čezmejnega območja, kjer se bodo prebivalci seznanili s pomenom razvoja skupne kulturno-turistične destinacije in gospodarskimi prednosti, ki jih z vključitvijo lahko pridobijo.

Za doseganje ciljev in rezultatov projekta je potrebno uporabiti čezmejni pristop. Skupen pristop bo skozi izmenjavo znanja in izkušenj ustvaril pogoje za učinkovito reševanje čezmejnih izzivov, s krepitvijo obstoječih in ustvarjanjem novih partnerstev pa je mogoče oblikovati in ponuditi edinstveno čezmejno kulturno destinacijo.

Modeli interpretacije zgodovinske dediščine so inovativni, da bi se v praksi umaknile čezmejne ovire in zagotovili trajnostni pogoji za razvoj kulturno-turistične destinacije in slow living turizma. Na ta način se bodo zmanjšale neenakosti v čezmejnih regijah in se zagotovila boljša kakovost življenja prebivalcev čezmejnega območja. Z izvedbo uspešne promocijske kampanje se bo povečala prepoznavnost skupnih kulturno-turističnih produktov skozi dogodke, razstave, predstave in predstavitve, kar bo vplivalo na povečanje števila obiskovalcev. Zahvaljujoč takšnemu celostnemu konceptu bo čezmejno sodelovanje omogočilo oblikovanje prepoznavne kulturno-turistične destinacije in s tem izmenjavo državljanov v obeh državah.

Vir: prijavnica SIHR00272

Naziv projekta: Krepitev celovite paliativne oskrbe v čezmejnih regijah Hrvaške in Slovenije

Stroškovnik projekta (ESRR sredstva): EUR 688.059,26

Trajanje projekta: 1. 3. 2024 – 28. 2. 2026

Projektni partnerji: Županijska bolnica Čakovec, Dom zdravlja Čakovec, Slovensko društvo Hospic, Splošna bolnišnica Murska Sobota

Projekt se ukvarja s skupnimi izzivi programskega področja v pristopu k paliativie oskrbi; zagotavljanje kakovostnega izobraževanja strokovnjakov na področju paliativne oskrbe, pomanjkljiva normativna ureditev področja, nepovezanost čezmejnega sodelovanja oz. pogledov na paliativno oskrbo zaradi bližine meje in podobnosti v strukturi zdravstvenih delavcev. Projekt naslavlja tudi premajhno senzibilizacijo strokovnjakov v paliativni oskrbi in slabo ozaveščenost širše javnosti o pomenu paliativne oskrbe.

Glede na trend staranja prebivalstva in trend naraščanja bolnikov z neozdravljivimi boleznimi, kar pomeni tudi povečanje števila uporabnikov storitev paliativne oskrbe na celotnem čezmejnem območju, je zelo pomembno, da je ta storitev čim bolj kakovostna. . Izvajalci storitev paliativne oskrbe prihajajo iz različnih sektorjev oziroma dejavnosti, zato so glavni akterji: zdravstveni delavci, psihologi, socialni delavci in duhovniki (v nadaljevanju strokovni delavci). Nihče od omenjenih v formalnem izobraževanju, s katerim pridobijo naziv, ne dobi dovolj znanja s področja paliativne oskrbe, kar jim predstavlja izziv pri delu. Področje paliativne oskrbe zajema različna področja delovanja, uporabniki niso samo pacienti, ampak tudi njihovi svojci in širša družba, zato morajo strokovnjaki imeti znanja in veščine z različnih področij: principi in organizacija paliativne oskrbe, oskrba pacienta (fizična, psihosocialna, duhovna), skrb za družino (podpora ob bolečini, žalovanju), etika v paliativni oskrbi, timsko delo in komunikacija (kar je zelo pomembno, ker za enega bolnika skrbi paliativni tim). Sistem paliativne oskrbe na nacionalni ravni nobene od partnerskih držav projekta ni vzpostavljen, zato strokovnjaki vidijo priložnost, da s tem projektom vzpostavijo sistem v čezmejnem prostoru ter izboljšajo kakovost zdravstvenih storitev v paliativni oskrbi s skupnimi rešitvami in pilotno akcijo.

Glavni skupni cilj projekta je krepitev usposobljenosti strokovnjakov na področju paliativne oskrbe in vzpostavitev čezmejnega sodelovanja na področju izmenjave znanja in izkušenj s področja paliativne oskrbe preko oblikovanja skupnih trajnostnih rešitev za izboljšanje dostopa do paliativne oskrbe, v skrbi za uporabnike v čezmejnem prostoru.

Cilj bo dosežen z izvajanjem projektnih aktivnosti, ki so namensko zasnovane tako, da bodo k paliativni oskrbi pristopale bolj celostno in sistematično in so namenjene multiplikaciji v vse regije čezmejnega območja, tudi v druge regije EU.

Glavni rezultati, ki bodo doseženi, so:
1. skupni akcijski načrt izvajanja storitev paliativne oskrbe na čezmejnem območju in protokoli kot enoten dokument za vzpostavitev in izboljšanje sistema paliativne oskrbe v posameznem zdravstvenem zavodu in/ali skupnosti na čezmejnem območju;
2. skupno sodelovanje 4 institucij, katerih bogate izkušnje in strokovnost zaposlenih na tem področju so že pokazatelj, da bo izvedba projektnih aktivnosti zagotovila izboljšanje storitev paliativne oskrbe ne le v obmejnem prostoru, temveč tudi kot zagon za ureditev območja na nacionalni ravni in ravni EU;
3. skupno izobraževalno pilotno gradivo izobraževalnih digitalnih gradiv o paliativni oskrbi za premostitev vrzeli med potrebnim znanjem pri izvajanju storitev v paliativni oskrbi in znanjem, pridobljenim na tem področju v formalnem izobraževanju zdravstvenih in drugih izvajalcev paliativne oskrbe.

Že v času izdelave projektne ideje so bila prepoznana področja in sistemski pristopi, ki so na določenih lokalnih, regionalnih in državnih ravneh urejeni bolje kot drugje. Čezmejno sodelovanje je torej nujno za reševanje skupnih problemov, prenos metod dela, znanj in predpisov, prikaze v realnem okolju in pilotno testiranje skupnih izkušenj. Vsi rezultati projekta bodo služili kot strokovna podlaga za sistemsko, to je normativno urejanje področja. Iz navedenega je razvidno, da izvedba tega projekta samo z lokalnim, regionalnim in nacionalnim pristopom ne bi bila mogoča, ker ne bi vodila do mednarodnega sodelovanja in intenzivnega prenosa znanja, metod dela in novih praks med območji z različnimi sistematični predpisi. Projekt je na tem področju inovativen, ker prispeva tudi k zmanjševanju neenakosti znotraj in med regijami v čezmejnem prostoru, saj bodo vsi strokovni kadri, zaposleni pri projektnih partnerjih, enakovredno sodelovali pri razvoju svojih kompetenc in pri oblikovanje edinstvenega učnega modela, posledično pa končni uporabniki paliativne oskrbe (ne glede na lokacijo) dobijo možnost enakega dostopa do paliativne oskrbe v bolnišnici ali na domu, glede na njihove potrebe.

Vir: prijavnica SIHR00063

Naziv projekta: CENTer za INOvacije v Socialni oSkrbi

Stroškovnik projekta (ESRR sredstva): EUR 690.147,87

Trajanje projekta: 1. 3. 2024 – 28. 2. 2026

Projektni partnerji: Primorsko-goranska županija, DOM ZA STARIJE OSOBE „KANTRIDA“, RIJEKA, Zaklada Sveučilišta u Rijeci, DOM NINE POKORN GRMOVJE, Alma Mater Europaea – Evropski center, Maribor

Projekt »CENTINOSS« se osredotoča na razvoj novih modelov zagotavljanja socialnovarstvenih storitev. Starejši odrasli in osebe z motnjami v duševnem razvoju so ne le bolj dovzetni za različne zdravstvene težave, temveč pogosto živijo sami ali v domovih za starejše in osebe ter posebnih socialnovarstvenih zavodih, zaradi česar so manj povezani z družbo in bolj izpostavljeni tveganju socialne izključenosti. To lahko negativno vpliva na njihovo zdravje in povzroči občutke osamljenosti in depresije.

Glede na navedeno so domovi in društva za starejše občane ter posebni socialnovarstveni zavodi zelo pomembni, saj zagotavljajo varno in ustrezno okolje za stanovalce. To so prostori, kjer lahko starejši in osebe z motnjami v duševnem razvoju preživljajo čas s svojimi vrstniki ter imajo dostop do različnih dejavnosti in družabnega življenja, kar je še posebej pomembno, če so drugi socialni stiki omejeni. Poleg tega ti klubi in socialnovarstveni zavodi nudijo strokovno oskrbo in pomoč starejšim odraslim, ki so odvisni od tuje pomoči za opravljanje temeljnih dnevnih aktivnosti. Domove za starejše pogosto potrebujejo tisti, ki zaradi telesnih ali duševnih omejitev ne morejo živeti samostojno, klubi za starejše pa ponujajo program aktivnosti in pomagajo ohranjati socialne vezi, ki so pomembne za zdravje starejših.

Poleg tega so klubi starejših izjemno pomembni in ključni za ohranjanje kakovosti življenja in dobrega počutja starejših, ki niso stanovalci domov za starejše. Zaradi nenadnega povečanja potreb po oskrbi, ki je rezultat staranja prebivalstva noben javni ali strokovni sistem ne more zadovoljiti vseh potreb po oskrbi, temveč se mora opreti na obstoječo neformalno socialnovarstveno mrežo, ki danes pokriva tri četrtine oskrbovalnih potreb v Sloveniji in EU in je po svoji naravi neinstitucionalna.

Cilj socialnovarstvenih storitev v skupnosti je starejši osebi, ki je odvisna od tuje pomoči ali osebi z duševno motnjo omogočiti čim daljše bivanje v lastnem domu in ob tem ohraniti zadovoljivo kakovost življenja. Cilj socialne politike pa je tudi povečati število uporabnikov socialnovarstvenih storitev in hkrati povečati dostopnost do socialnovarstvenih storitev ter usmeriti pozornost javnosti k osebam tretjega življenjskega obdobja preko reklamnih aktivnosti, ki obveščajo javnost o razpoložljivih socialnovarstvenih storitvah, kar je cilj aktivnosti, ki jih nameravamo izvesti v okviru tega projekta.

Zato je glavni cilj projekta krepitev čezmejnega sodelovanja med deležniki v sistemu socialnega varstva, zdravstva in sorodnih področjih za izboljšanje zdravja in kakovosti življenja starejših in oseb z duševnimi motnjami v Sloveniji. čezmejnem območju Slovenije in Hrvaške ter krepiti partnerstvo in sodelovanje organizacij, ki skrbijo zanje. Navedeno naj bi dosegli z izboljšanjem kakovosti oskrbe in izboljšanjem sodelovanja med organizacijami, ki izvajajo socialnovarstvene storitve. Projekt bo dosegel številne rezultate, vključno z razvojem novih modelov oskrbe, vzpostavitvijo mreže sodelovanja med organizacijami za oskrbo starejših, razvil čezmejno strategijo razvoja socialnovarstvenih storitev v skupnosti, ter vzpostavil nov čezmejni »Center za socialne inovacije«, ki bo namenjen prenosu dobrih praks in izobraževanju prostovoljcev in zaposlenih, ki izvajajo socialnovarstvene storitve.

Rezultati projekta bodo dvignili kvaliteto oskrbe in življenja starejšem odraslim in osebam z motnjami v duševnem razvoju v čezmejnem območju ter nivo izvajanja socialnovarstvenih storitev v organizacijah, ki nudijo storitve socialnega varstva in njihovim zaposlenim. Pristop, ki ga bomo uporabili v projektu, vključuje čezmejno sodelovanje organizacij v Sloveniji in na Hrvaškem, kar bo omogočilo izmenjavo znanja in izkušenj ter skupno reševanje problemov. Čezmejno sodelovanje je nujno zaradi dejstva, da se starejši ljudje na čezmejnem območju soočajo z enakimi izzivi, vendar imajo pogosto omejen dostop do ustreznih storitev. Navedeno nameravamo doseči s strokovno izmenjavo znanj in izkušenj med delavci, zaposlenimi v domovih, dnevnem centru Doma »Nina Pokorni« in klubih starejših občanov Doma »Kantrida« ter srečanjih. uporabnikov, ki so vključeni v pilotne aktivnosti.

Poleg tega bo sinergija med odločevalci odgovornimi za razvoj socialnovarstvenih storitev na programskem območju ter raziskovalnimi centri in strokovnimi organizacijami uporabljena kot glavno gonilo za spodbujanje novih socialnih inovacij in znanj, da bi skrb za starejše na programskem območju dvignili na najvišjo možno raven. V okviru projekta bo z institucionalno podporo vodilnega partnerja vzpostavljen »Center za socialne inovacije« kot podpora vsem prihodnjim prizadevanjem za izboljšanje ponudbe socialnovarstvenih storitev v domovih in klubih za starejše.

Rezultati projekta bodo prenosljivi na zainteresirane deležnike preko metodologij in orodij, razvitih v okviru projekta. Vzpostavitev »Centra« bo zagotovila trajnost rezultatov projekta tudi po njegovem uradnem zaključku.

Vir: prijavnica SIHR00165

Naziv projekta: Izzivi za preprečevanje in odpravo energetske revščine

Stroškovnik projekta (ESRR sredstva): EUR 404.281,60

Trajanje projekta: 1. 4. 2024 – 31. 3. 2026

Projektni partnerji: Međimurska energetska agencija d.o.o., Regionalna energetska agencija Sjever, Lokalna energetska agentura Spodnje Podravje, Lokalna energetska agencija za Pomurje

Skupni izziv, ki ga projekt rešuje s čezmejnim sodelovanjem je izboljšanje znanja in zavedanja odločevalcev, ter povečanje sodelovanja med odločevalci in »terenom«, na področju preprečevanja in odprave energetske revščine gospodinjstev. Ocene, ki povezujejo energetsko revščino s stopnjo tveganja socialne izključenosti in lastna projekcija namreč kaže, da se z energetsko revščino srečuje okrog 20% gospodinjstev na programskem območju. Tudi programsko območje se namreč v zadnjem času srečuje z dvigom cen energije in energentov, kar dodatno prispeva k povečanju problema energetske revščine. Razmere na terenu zahtevajo ukrepanje. Za področje energetske revščine je potrebno postaviti realna izhodišča; pridobiti podatke na terenu in opredeliti stopnjo gospodinjstev, ki se že srečujejo ter stopnjo tistih, ki se bodo v kratkem srečali z energetsko revščino. Energetska revščina je namreč večplastna težava in izziv, za katero je potrebno sodelovanje ključnih akterjev in odločevalcev, ki lahko konkretno ukrepajo. Na drugi strani jim je potrebno pripraviti izhodišča za ukrepanje ter jim nakazati možne rešitve. Projekt bo prispeval k zmanjševanju energetske revščine z aktivnostmi usmerjenimi v izboljšanje energetske učinkovitosti in izkoriščanje obnovljivih virov energije v gospodinjstvih. Rezultati se bodo pokazali v nižji porabi energije, energetski učinkovitosti in boljšim izkoriščanjem endogenih potencialov lokalnih virov energije ter končno nižjimi emisijami CO2. Akcijski načrt vključuje socialno šibke in socialno ogrožene skupine na programskem območju, katere energetska revščina najbolj ogroža. V okviru projekta bo kreirana pobuda od spodaj navzgor, preizkušeni bodo različni pristopi in pripravljena izhodišča ter zaveze za usklajen boj proti energijski revščini gospodinjstev.

V okviru projekta I-PRODER so se združili štirje partnerji, vsak odgovoren za izvedbo aktivnosti v svoji regiji. Partnerji imajo interno znanje in kompetence, saj so v preteklosti že sodelovali v projektih. V obdobju energetske draginje, sprožene po začetku ukrajinske vojne, so partnerji zaznali, da so se problemi in izzivi povezani z energetsko revščino v vseh regijah programskega območja še povečali. Dejstvo je, da partnerji poznajo področje, nimajo pa vseh podatkov o stanju in ne razpolagajo z zbranimi primeri dobrih praks, politik in instrumentov, katere lahko skozi sodelovanje v projektu zagotovijo. Vodilni partner je že izvajal aktivnosti na področju energetske revščine, PP4 je izvajal preglede na terenu in razpolaga z določenimi podatki za slovenski del regij Pomurje in Podravje, hrvaška partnerja pa bosta v okviru projekta izvedla energetske preglede v gospodinjstvih in tako zagotovila del vhodnih podatkov za analizo in prikaz stanja ogroženosti z energetsko revščino. Vsi partnerji bodo vzpostavili kontakt s ključnimi organizacijami v regiji, ki lahko zagotovijo manjkajoče podatke. Kreirali bomo čezmejno metodologijo za izvedbo teh aktivnosti in na koncu pripravili analitično poročilo o dejanskem stanju energetske revščine na čezmejnem območju.

V drugem delovnem paketu bodo pripravljeni pregledi dobrih politik in instrumentov v boju proti energetski revščini. S primerjalno analizo politik in instrumentov za boj proti energetski revščini pa bo pripravljen prerez ključnih elementov in na podlagi tega oblikovan pilot model tehnične pomoči mestom/občinam za pripravo projektov za reševanje energetske revščine. Akcijski načrt preprečevanja in odprave energetske revščine s priporočili za čezmejno regijo SI HR, bo temelj sodelovanja, vsebinska usmeritev dela in okvir, ki bo definiral potencialne organizacije za njegovo implementacijo. Pomemben del tega dokumenta pa bodo identificirani in predlagani ukrepi za odpravo in preprečevanje energetske revščine.

Organizacije bodo podpisale Protokole prepoznavnosti in zavezanosti ukrepom za zmanjšanje energetske revščine. Podpisniki, kot so odločevalci na lokalnem, regionalnem in nacionalnem nivoju, ter druge ključne organizacije, ki imajo vpliv na področje energetske revščine, bodo po poteku projekta poskrbele, da bo le-ta imel trajen učinek na programsko območje in njeno prebivalstvo. Oblikovana bo čezmejna skupina organizacij, katerih dolgoročno sodelovanje bo usmerjeno v spremljanje realizacije protokolov in čezmejni monitoring sprememb politik in novih instrumentov. Vsebina sodelovanja, v kolikor bo relevantno in potrebno, se bo nadgradila s sodelovanjem ali / in vključevanjem v nove EU projektne pobude. Dodana vrednost projekta bo zagotoviti manjšo stopnjo energetske revščine v manj razvitih regijah Slovenije in Hrvaške.

Vir: prijavnica SIHR00173

Naziv projekta: Krepitev sodelovanja med prebivalci Samobora in Brežic s spodbujanjem zdravega načina življenja

Stroškovnik projekta (ESRR sredstva): EUR 24.800,00

Trajanje projekta: 1. 4. 2025 – 31. 12. 2025

Projektni partnerji: Hrvatski Crveni križ, Gradsko društvo Crvenog križa Samobor, Rdeči križ Slovenije – Območno združenje Brežice, Dom zdravlja Zagrebačke županije

Cilj projekta VitaMed je prispevati k obnovi in krepitvi vezi med prebivalci Samobora na hrvaški strani in Brežicami s slovenske strani s promocijo zdravega življenja.
Državna meja je močno spremenila odnose med prebivalci obmejnega območja po letu 1991 in priznanje Hrvaške in Slovenije kot samostojnih držav. Ker ti dosedanji odnosi kljub pristopu Hrvaške in Slovenije k Evropski uniji niso bili vrnjeni v prejšnji okvir, so potrebna dodatna prizadevanja za ponovno vzpostavitev tesnega dobrega sosedskega sodelovanja in medsebojnega zaupanja.
Glede na tradicionalne vezi med Samoborom in Brežicami, socialne, gospodarske, komercialne, družinske, zdravstvene, je poudarek projekta na promociji zdravih življenjskih navad z izvedbo dveh specializiranih sejemskih dogodkov za prebivalstvo krajevnih skupnosti Samobor in Brežice.
Z organizacijo skupnih čezmejnih dogodkov – 2 enodnevna sejma zdravega življenja v Samoboru in Brežicah – želi projekt ponovno vzpostaviti zaupanje in povezljivost med prebivalci lokalnega čezmejnega območja ter s tradicijo sodelovanja in sobivanja vzpostaviti nove odnose in načine izmenjave znanja, izkušenj in dobrih praks med skupnostmi. Sejmi, ki bodo potekali na prostem, bodo namenjeni širši javnosti – v okviru 6-urnega sejemskega programa se pričakuje udeležba vsaj 200 ljudi na vsakem dogodku, ki bo vključeval svetovalne in izobraževalne elemente s področja medicine življenjskega sloga in varovanja zdravja, prikaz zdravih življenjskih navad ter razstavne vsebine.
Dejavnosti, ki ozaveščajo o pomenu zdravega načina življenja in preprečevanja najpogostejših bolezni današnjega časa, so velikega pomena za družbo. Kronične nenalezljive bolezni, kot so bolezni srca in ožilja, sladkorna bolezen, kronične bolezni dihal in malignomi, so se v zadnjih pol stoletja pojavile kot vodilni vzrok smrtnosti na svetu. Podatki Svetovne zdravstvene organizacije kažejo, da kronične nenalezljive bolezni predstavljajo 80 % vseh bolezni v EU in so glavni vzrok umrljivosti. Podobni trendi so bili zabeleženi tudi v Evropski uniji, pri čemer sta Slovenija in Hrvaška nad povprečjem držav članic EU, predvsem po pojavnosti bolezni srca in ožilja ter sladkorne bolezni.
Kronične nenalezljive bolezni ogrožajo življenje, zdravje in dobro počutje velikega števila ljudi ter posledično negativno vplivajo na stroške in obremenitev zdravstvenega sistema.
Kronične nenalezljive bolezni so znane tudi kot “bolezni življenjskega sloga”, ker so zanje značilni skupni dejavniki tveganja in temeljijo na življenjskem slogu posameznikov in skupnosti. Z upoštevanjem teh dejavnikov je mogoče zmanjšati pojavnost in breme kroničnih nenalezljivih bolezni na čezmejnem območju. Z razvojem in ozaveščanjem o povezavi med življenjskim slogom in zdravjem v širši javnosti se projekt osredotoča na možnost medsebojnega učenja in sodelovanja na podlagi medsebojnega zaupanja, spoštovanja in medkulturnega dialoga.

Vir: prijavnica SIHR00309

Naziv projekta: Povezovanje čezmejnih skupnosti: Reševanje izzivov marginaliziranih skupin z inovativnim sodelovanjem Rdečega križa Slovenije in Hrvaške

Stroškovnik projekta (ESRR sredstva): EUR 12.288,00

Trajanje projekta: 1. 5. 2025 – 31. 12. 2025

Projektni partnerji: Hrvatski crveni križ Gradsko društvo crvenog križa Ludbreg, Rdeči križ Slovenije Območno združenje Ormož

V čezmejnem programskem območju organizaciji Rdeči križ Slovenije Območno združenje Ormož (RKS OZ ORMOŽ) v Podravski regiji v Sloveniji in Gradsko društvo Crvenog križa Ludbreg (GDCK Ludbreg) v Varaždinski županiji na Hrvaškem opažata skupne težave pri delu z lokalnim prebivalstvom. Dolgotrajna pandemija bolezni COVID-19 in ukrepi, ki so bili potrebni zaradi pandemije, so dodatno okrepili obstoječe težave: slabo povezanost organizacij s podobnimi cilji in izzivi, slabo povezanost prebivalstva čezmejnega območja ter socialno izključenost posameznih marginaliziranih skupin lokalnega prebivalstva. Organizacije zamujajo priložnost za dragoceno izmenjavo dobrih praks in skupno reševanje enakih ali podobnih težav. Prebivalstvo čezmejnega območja tako izgublja priložnost za povezovanje in nadaljnji razvoj sodelovanja. Posebej prizadeta je socialno depriviligirana skupina, ki vključuje dolgotrajno brezposelne osebe in invalide s pomanjkanjem finančnih sredstev. Pomanjkanje finančnih sredstev vodi v nemožnost pridobivanja novih znanj in veščin, v pomanjkanje družbenih stikov ter končno v socialno izolacijo, kar pogosto povzroča duševne in fizične težave. Takšna skupina postane marginalizirana in ujeta v nekakšen negativni vzročno-posledični krog.

Cilj projekta je povezovanje partnerskih organizacij RKS OZ Ormož v Podravski regiji v Sloveniji in GDCK Ludbreg v Varaždinski županiji na Hrvaškem za vzpostavitev čezmejnega sodelovanja pri reševanju skupnih izzivov čezmejnega območja v okviru njunega delovanja, z namenom povezovanja lokalnega prebivalstva čezmejnega območja, predvsem marginaliziranih skupin. Pričakuje se dolgoročna povezanost partnerskih organizacij, vzpostavitev trajnih skupnih aktivnosti in s tem večja kohezija prebivalstva čezmejnega območja.

Načrtovane aktivnosti in rezultati projekta vključujejo 6 delavnic (tri tematske celote), izvedenih v čezmejnem območju. Na Hrvaškem bodo organizirane tri delavnice: delavnica kuhanja tradicionalne hrane, delavnica tradicionalnih obrti in delavnica tradicionalnega plesa. Na vsaki od teh delavnic bo sodelovalo 20 oseb iz Slovenije. V Sloveniji bodo prav tako organizirane tri delavnice: delavnica kuhanja tradicionalne hrane, delavnica tradicionalnih obrti in delavnica tradicionalnega plesa. Na vsaki od delavnic v Sloveniji bo sodelovalo 20 oseb iz Hrvaške. Od delavnic bo imelo korist skupaj 120 pripadnikov ciljne skupine: 60 iz Slovenije in 60 iz Hrvaške, ki po svojih značilnostih pripadajo marginalizirani skupini (dolgotrajna brezposelnost, invalidnost, socialna izključenost). Delavnice bodo prispevale k razvoju njihovih veščin ter k vzpostavitvi novih vezi in prijateljstev znotraj in zunaj lokalne skupnosti.

V sklopu projekta sta predvidena tudi dva okrogla omizja, eno v Sloveniji in eno na Hrvaškem, kjer bodo ciljne skupine projekta (ter nevladne organizacije), projektni partnerji in lokalne samouprave izmenjali izkušnje, ideje in potrebe čezmejnega območja. Rezultati bodo objavljeni v Biltenu čezmejnega območja.

Koristi projekta bodo imeli tudi partnerski organizaciji RKS OZ Ormož in GDCK Ludbreg, saj bodo z doseženimi rezultati uresničevale lastne cilje delovanja ter vzpostavile trajne oblike sodelovanja. Prav tako bodo učinke projekta neposredno občutile lokalne samouprave Podravske regije in Varaždinske županije, kjer se bodo izvajale aktivnosti, saj se bodo s tem neposredno okrepile ranljive skupine lokalnega prebivalstva na njihovem območju ter vzpostavili dodatni družbeni programi. Hkrati bodo rezultati projekta prispevali k reševanju dela težave – socialne izolacije marginaliziranih prebivalcev. Celotno čezmejno območje bo imelo koristi od teh rezultatov, saj bodo prispevali k povezovanju in družbeni koheziji ter služili kot primer dobre prakse.

Ideja projektnega predloga je postaviti temelje za trajnost in vzdržnost projekta, ki ga bodo partnerji izvajali v sodelovanju z deležniki programskega območja. Upravljanje projekta bo vključevalo skupno izvajanje, skupno koordinacijo in skupne uporabnike. Delavnice in okrogli mizi bodo v času projekta potekali izmenično na Hrvaškem in v Sloveniji. Sodelovanje je nujno za izboljšanje socialnega položaja marginaliziranih skupin ter za prispevek k izgradnji medsebojnega zaupanja.

Inovacija, ki jo projekt prinaša, je opredelitev pripadnikov marginaliziranih skupin kot del rešitve. Skozi projektne aktivnosti imajo vlogo glavnih nosilcev povezovanja čezmejnega območja: iz socialno depriviligiranih posameznikov postanejo nosilci pomembnih sprememb, ki segajo daleč preko njihove lokalne skupnosti. Z drugimi besedami, postanejo rešitev in ne problem, kot pogosto dojemajo sami sebe ter jih tako zaznava tudi družba. S tem postanejo voditelji pozitivnih sprememb, povezovanja in kohezije celotnega čezmejnega območja.

Vir: prijavnica SIHR00339

Naziv projekta: Spodbujanje biodinamičnih idej v Pomurski regiji in Medžimurski županiji

Stroškovnik projekta (ESRR sredstva): EUR 14.336,00

Trajanje projekta: 1. 4. 2025 – 30. 9. 2025

Projektni partnerji: Centar dr. Rudolfa Steinera, Kmetijsko gozdarski zavod Murska Sobota

Izziv projekta BioInspire na čezmejnem območju Pomurske regije in Medžimurske županije je pomanjkanje razumevanja biodinamičnega kmetovanja. Glede na veliko število kmetijskih gospodarstev, v povezavi z dolgoletno tradicijo kmetijstva na teh območjih in ozirajoč se na vedno večjo pomembnost zdravega načina življenja, ter ohranjanjem biodiverzitete, ki je na račun intenzivnega konvencionalnega kmetijstva močno prizadeta in okrnjena, ter glede na pomembnost kakovosti in vitalnosti hrane, bodo projektni partnerji izpeljali dve izobraževalno-informativni delavnici, kjer želijo ozavestiti tako kmetovalce, kot tudi strokovno javnost čezmejnih regij ter jih preusmeriti na inovativne in za okolje sprejemljive načine razmišljanja, delovanja in zbiranja.
Glavni cilj projekta je izboljšati ozaveščenost kmetovalcev in strokovne javnosti o biodinamičnem kmetijstvu ter spodbujati pozitiven vpliv biodinamike na družbo, biodiverziteto, kakovost in vitalnost hrane, ter s tem prispevati k celostnemu ravnovesju in zdravju.
Želimo doseči spremembo v načinu dela in razmišljanja kmetovalcev in strokovne javnosti, spodbuditi k večji in boljši ozaveščenosti ter razumevanju biodinamike in podpreti biodinamične metode kmetovanja, kar bi povzročilo dolgoročne spremembe v načinu uporabe trajnostnih kmetijskih praks.
Glavni cilji projekta je večja ozaveščenost kmetovalcev in strokovnjakov iz področja kmetijstva, ekologije in trajnostnega razvoja o biodinamičnih metodah pridelave hrane in njenih prednostih. S projektom se bo vzpostavila platforma za izmenjavo znanja ter izgradila mreža podpore za uporabo biodinamičnih metod v Pomurski regiji in Međimurski županiji, glede na to, da imajo partnerji v projektu dolgoletne izkušnje in strokovno znanje, bodo prevzeli vlogo kontaktnih točk za izmenjavo znanja in uresničevanje medsebojnega delovanja med kmetovalci in strokovno javnostjo. Koristi bodo imeli lokalni kmetovalci, strokovna javnost ter posledično tudi širša javnost, ki bo lahko dolgoročno, ki bo z okrepljenimi zmogljivostmi kmetov in spremembo načina razmišljanja pridobila dostop do bolj zdrave, vitalne hrane in boljše kakovosti življenja.
Glavni cilj projekta sta dve strokovne izobraževalne delavnice osredotočene na specifične teme biodinamike z namenom promocije zdravega načina življenja in ohranjanja okolja.
Čezmejno sodelovanje je ključno, kajti omogoča izmenjavo najboljših praks, vzpostavljanje partnerstva ter spodbujanje inovativnih kmetijskih praks v mednarodnem oz. čezmejnem obsegu. Inovativnost projekta se odraža v tem, da bo prvič na praktičen in poučen način razjasnil biodinamične prakse pridelave hrane ter jih približal kmetom in strokovnjakom s področja kmetijstva, ekologije in trajnostnega razvoja, ki živijo na obeh straneh meje. Poleg tega se osredotočamo tudi na to, da po zaključku projekta, projektne partnerje, kmetijsko in strokovno javnost povežemo na platformi/mreži, ki jo bomo ustvarili za namen prihodnjih projektov in projektnega sodelovanja na področju trajnostnega kmetijstva. Ta projekt ni zgolj poučen, temveč spodbuja spremembe v praksi z namenom pospeševanja kmetijskih metod v skladu z ohranjanjem okolja in biodiverzitete.
Projektni načrt vključuje podrobno izvedbo dogodkov z aktivnostmi, ki so tematsko prilagojene. Na hrvaški strani projektnega partnerstva bo organizirana izobraževalna delavnica o vplivu biodinamike na biodiverziteto in čebele. Načrtovana je interaktivna delavnica s ciljem podajanja praktičnih informacij in izkušenj, ki vključuje sodelovanje predstavnikov ciljnih skupin iz Pomurske regije in Međimurske županije.
Projektni partner Kmetijsko Gozdarski Zavod Murska Sobota bo na slovenski strani partnerstva gostil delavnico na temo »Vpliv biodinamike na vitalnost hrane«. Fokus teh delavnic, na katerih bodo sodelovali tudi kmetovalci in strokovna javnost iz Pomurske regije in Međimurske županije, bo usmerjen na kakovost pridelave hrane s pomočjo biodinamičnih metod, z vpogledom v praktično uporabo biodinamičnih tehnik.
Sodelovanje med Centrom dr. Rudolfa Steinerja in Kmetijsko gozdarskim zavodom Murska Sobota bo ključno za uspeh projekta, ki omogoča širjenje najboljše kmetijske prakse in izmenjavo znanja med strokovnjaki in kmetovalci. Glavni poudarek projekta je na inovativnem pristopu k kmetijskemu izobraževanju s področja biodinamike in na širjenju biodinamičnih metod kmetovanja s pomočjo interaktivnih dogodkov. Ta pristop omogoča udeležencem, da pridobijo praktične izkušnje in neposredno interakcijo s subjektom, ki presega običajne izobraževalne metode. Skozi te aktivnosti želimo spodbuditi ne le kmetovalce in strokovno javnost ampak tudi lokalne skupnosti k temu, da sprejmejo trajnostne kmetijske prakse, in spodbudo k biodinamičnim metodam kmetovanja, kot inovativnemu pristopu k kmetijstvu ter vzpostaviti čezmejno sodelovanje in izmenjavo znanja za spodbujanje dolgoročne trajnosti okolja in lokalnega gospodarstva.

Vir: prijavnica SIHR00391

Naziv projekta: dAn daRovitih učENikA

Stroškovnik projekta (ESRR sredstva): EUR 15.974,40

Trajanje projekta: 1. 4. 2025 – 30. 11. 2025

Projektni partnerji: VI. osnovna škola Varaždin, Osnovna šola Hajdina

Izvedba aktivnosti je predvidena v roku 8 mesecev od podpisa pogodbe (20.3.2025 – 20.11.2025).
Nadarjeni otroci in dijaki iščejo izzive, ustvarjalnost, prilagojen pristop in vsebine. Pogosto ostanejo brez ustreznih dodatnih elementov v zvezi z izobraževanjem in vzgojo, ker zanje ni dovolj časa, pogosto pa tudi ne ustrezne strokovne podpore, da bi imeli boljše predpogoje za razvoj svojih potencialov.
Takšno stanje smo opazili tudi na čezmejnem programskem območju Slovenije in Hrvaške, natančneje v partnerskih regijah – Varaždinski županiji in Podravski regiji.

Ugotovljeno je bilo, da je na čezmejnem projektnem območju premalo sodelovanja relevantnih deležnikov, ki se ukvarjajo z nadarjenimi otroki in učenci. Mednarodno okolje je zelo pomembno za nove, sveže ideje, širi obzorja, ponuja zanimive izkušnje.

Glavni cilj projekta ARENA je razvoj in krepitev slovensko-hrvaškega čezmejnega partnerstva osnovnih šol in njihovega medsebojnega zaupanja skozi partnersko izvedbo srečanja VI. OŠ iz Varaždina in OŠ Hajdin, ter se nanašajo na aktivnosti za nadarjene učence z namenom ustvarjanja spodbudnega in vključujočega okolja, ki bo podpiralo njihov razvoj.

Z izvajanjem aktivnosti se bo spodbujal razvoj trajnostnega sodelovanja VI. OŠ Varaždin in OŠ Hajdine pri delu z nadarjenimi učenci za boljše prepoznavanje, spodbujanje in spremljanje nadarjenosti na področju STEM (kemija, astronomija), kulturnem področju (spoznavanje hrvaškega in slovenskega kulturnega izraza, poezija, prevajanje, slikarstvo) ter v področje varstva okolja (čebelarstvo v šolskem prostoru), kar bo priložnost za razvoj njihovih posebnih talentov ter razvoj medsebojnega zaupanja med partnerji in širšo skupnostjo v čezmejnem prostoru.
Z udeležbo v skupnih dejavnostih, ki jih bodo učenci sami ustvarjali skupaj, kot so igranje sodobnih družabnih iger, kvizi splošne kulture in igre na prostem, se bodo poleg pridobivanja novih znanj in izkušenj krepile čezmejne vezi in gradilo medsebojno zaupanje med dijaki, učitelji in drugi udeleženci projekta.

V okviru sodelovanja je eden izmed glavnih ciljev inovativnost in ustvarjalnost učencev, saj je to ključnega pomena pri podpori nadarjenih učencev pri pridobivanju novih znanj in spretnosti ter sposobnosti reševanja problemov. Uspeh študentov želimo doseči v sodobni, večkulturni in vključujoči družbi z močnimi sodelovalnimi kompetencami. Izkušnja mobilnosti je pomemben korak pri njihovem izobraževalnem napredku in širjenju obzorij.
S sodelovanjem v projektu bosta obe šoli z organizacijo in izvajanjem dejavnosti z različnih področij poskušali razviti nove metode in orodja za spodbujanje ustvarjalnosti in nadarjenosti učencev ter omogočiti nadarjenim uresničiti svoj polni potencial, projekt pa bo spodbudil razvoj dolgoročnega partnerskega sodelovanja, ki ga bomo nadgrajevali v prihodnje.

Projektni partnerji imajo med seboj povezane številne razvojne cilje, ki jih lahko skupaj uresničujejo in nadgrajujejo, hkrati pa z izmenjavo medsebojnih izkušenj dvigujejo ustrezne kompetence.
Resne namere o prihodnjem sodelovanju bodo potrjene s podpisom Sporazuma o prihodnjem sodelovanju.

Glavni izidi projekta so:

– Realizirano čezmejno partnersko sodelovanje VI. Osnovna šola Varaždin (HR) in Osnovna šola Hajdina (SLO) z izvajanjem skupnih aktivnosti za delo z nadarjenimi otroki v Varaždinu in Sloveniji – 2 šoli-organizaciji, ki sodelujeta čezmejno
– Izvedena skupna čezmejna srečanja v Varaždinu – aktivnosti z nadarjenimi otroki – 2 dogodka v Varaždinu
– Izvedena skupna čezmejna srečanja v Sloveniji – aktivnosti z nadarjenimi otroki – 2 dogodka v Sloveniji

V projekt bodo kot ciljne skupine neposredno vključeni:

– osnovnošolci, stari od 12 do 15 let, predvsem tisti, ki izkazujejo nadarjenost in ustvarjalnost na različnih predmetnih področjih. Z udeležbo na vseh aktivnostih in dogodkih v projektu bodo imeli možnost še dodatno razvijati svoje potenciale, znanja in veščine
– učitelji in strokovni sodelavci šol, zaposleni na partnerskih šolah v projektu, predvsem tisti, ki delajo z nadarjenimi učenci. Imeli bodo priložnost izmenjati izkušnje pri delu z nadarjenimi učenci in bodo lahko izboljšali svoje metode dela na tem področju.

V dejavnostih bo vključenih najmanj 160 udeležencev – dijakov, učiteljev in strokovnih sodelavcev – zaposlenih partnerskih šol.

Posredno bo projekt imel koristi od:

– Interesne skupine, tudi nevladne organizacije, ki se ukvarjajo s temami s področja dela z nadarjenimi učenci.
– Lokalni javni organ – predstavniki lokalne samouprave (Mesto Varaždin in Občina Hajdina) – ustanovitelji šole

– Splošna javnost – projektne aktivnosti, ki bodo potekale v okviru Hajdinske tržnice, ter projektne komunikacijske aktivnosti bodo promovirale koristi čezmejnega partnerskega delovanja širši javnosti čezmejnega projektnega območja z namenom ustvarjanja spodbudnega in inkluzivno okolje za razvoj posebnih nadarjenosti učencev in spodbujanje izgradnje zaupanja med deležniki

– Starši in družine nadarjenih učencev

Vir: prijavnica SIHR00411

Naziv projekta: SREČAnje rudarskih tradicij: kulturna dediščina brez mej

Stroškovnik projekta (ESRR sredstva): EUR 24.800,00

Trajanje projekta: 1. 4. 2025 – 31. 10. 2025

Projektni partnerji: Kulturno umjetničko društvo Oštrc, Delavsko kulturno društvo Svoboda Senovo, Turistično društvo Senovo

Projekt ‘SRETNO!’ – “SuSRET rudarskih tradicija: kulturno naslijeđe bez granica!” / SREČAnje rudarskih tradicij: kulturna dediščina brez mej” je zasnovan na izzivih, s katerimi se sooča obmejno območje Hrvaške in Slovenije, kot je potreba po ponovni vzpostavitvi komunikacije med prebivalstvom na obeh straneh meje, pa tudi vračanju in zlasti povečanju ravni medsebojnega zaupanja, ki je pokazala svoj pomen zaradi izkušnje izolacije in zaprtja državnih meja. Priložnost za povečanje razumevanja in zaupanja je omogočila odprava meje in nadaljevanje evropskih projektov ki povezujejo Hrvaško in Slovenijo.

‘SRETNO!’ je projekt medsebojne kulturne izmenjave in kot tak sestoji iz aktivnosti, povezanih z lokalno tradicijo, zlasti rudarsko dediščino, ki jo delijo kraji izvajanja aktivnosti (samo ime projekta označuje tradicionalni rudarski pozdrav ob vstopu v rudnik). Rezultati projekta so v naravnani k doseganju glavnega cilja: povezovanja lokalnega prebivalstva na obeh straneh meje s pomočjo organizacij, ki se ukvarjajo s kulturno dejavnostjo. Povezovanje na podlagi skupne rudarske dediščine predstavlja identitetno stično točko prebivalstva na obeh straneh meje in plodno podlago za gradnjo vzajemnega zaupanja in razumevanja s pomočjo medsebojnega učenja, kar je programski cilj.

Pričakovani rezultat projekta je izvedba dveh čezmejnih kulturnih dogodkov, kar predpostavlja uspešno sodelovanje projektnih partnerjev – vodilnega partnerja KUD Oštrc iz Ruda (Hrvaška) in dveh slovenskih partnerjev: DKD Svoboda Senovo in TD Senovo s Senovega. Uspešna izvedba dogodkov bo spodbudila lokalno prebivalstvo na obeh straneh k večji vključenosti v sodelovanje pri aktivnostih, katerih namen je povezovanje hrvaškega in slovenskega prebivalstva, medtem ko primer uspešnega sodelovanja med partnerji omogoča prihodnje sodelovanje lokalnega prebivalstva in lokalnih organizacij znotraj in zunaj okvira evropskih projektov.

Projekt sestavljata dva javna čezmejna kulturna dogodka. Na Senovem bo gostoval hrvaški partner, medtem ko bodo v Rudah gostovali slovenski partnerji. Tematsko se aktivnosti nanašajo na rudarsko obrt in so večinoma interaktivne, vendar bodo nekatere aktivnosti približale tudi lokalno folklorno dediščino udeležencem. Namen aktivnosti na dogodkih je predstaviti posebnosti, povezane z rudarsko dediščino svojega kraja in na ta način povezati lokalne prebivalce s prebivalci iz sosednje države.

Tisto, kar ‘SRETNO!’ dela inovativnega, je interdisciplinarni in vključujoč pristop k aktivnostim. Med aktivnostmi, ki so tematsko povezane, obstaja znatna razlika v pristopu, kar zagotavlja večjo vključenost lokalnega prebivalstva in kulturnih organizacij, ki so zainteresirane za medsebojno sodelovanje čezmejnega hrvaškega in slovenskega prebivalstva.

Vir: prijavnica SIHR00424

Naziv projekta: Ohranjanje duševnega zdravja za boljšo kakovost življenja starejših v Medžimurski županiji in Podravski regiji

Stroškovnik projekta (ESRR sredstva): EUR 15.360,00

Trajanje projekta: 1. 4. 2025 – 31. 7. 2025

Projektni partnerji: Knjižnica “Nikola Zrinski” Čakovec, Knjižnica Franca Ksavra Meška Ormož

Projekt ZLATNA LETA je namenjen ohranjanju duševnega zdravja, izboljšanju kakovosti življenja in socialne vključenosti starejših v Međimurski županiji in Podravski regiji preko čezmejnega sodelovanja med partnerjema Knjižnico “Nikola Zrinski” Čakovec in Knjižnica Franca Ksavra Meška Ormož (Knjižnica Ormož).

Projekt rešuje pogoste izzive staranja prebivalstva, socialne izključenosti in zdravstvenih težav starejših. Glede na visok indeks staranja in vse večje število samskih gospodinjstev v teh regijah se projekt osredotoča na izboljšanje kakovosti življenja in duševnega zdravja starejših z organizacijo čezmejnih dogodkov v Čakovcu in Ormožu. Projektne aktivnosti vključujejo delavnice, predavanja in družabna srečanja, ki spodbujajo socialno interakcijo, zmanjšujejo izolacijo in krepijo čezmejne vezi. Projekt ZLATNA LETA je ključnega pomena za socialno kohezijo in izboljšanje kakovosti življenja starejših, saj jim s spodbujanjem večjih socialnih interakcij ponuja možnost aktivnega sodelovanja v skupnosti in sklepanja novih poznanstev.

Glavni cilj projekta je povečati socialno vključenost, okrepiti duševno zdravje in izboljšati kakovost življenja starejših v Medžimurski županiji in Podravski regiji z organizacijo dveh skupnih čezmejnih dogodkov, kjer bodo pridobili nove zdrave navade in veščine za izdelovanje ročnih del. Ključne aktivnosti projekta vključujejo organizacijo dveh osrednjih čezmejnih dogodkov s strani projektnih partnerjev, Knjižnice Nikola Zrinski Čakovec (KNZČK) in Knjižnice Ormož. KNZČK bo organiziral dogodek Ritem pletenja, v okviru katerega bo predavanje o ohranjanju duševnega zdravja in koristih terapevtskega pletenja, namenjeno predvsem osebam tretjega življenjskega obdobja. Dogodek bo vključeval tudi praktične delavnice pletenja, kjer bodo udeleženci imeli priložnost spoznati različne tehnike pletenja in izdelovanja. Knjižnica Ormož bo izvajala aktivnost »Zdrav duh in zeleni prsti za trajnostno življenje«, usmerjeno na teme zdrave prehrane, sajenja in vrtnarjenja, s poudarkom na izboljšanju zdravja in ustvarjalnosti starejših. Na tem dogodku bodo izvedena tri predavanja, ki bodo promovirala pomen in koristi uvajanja zdravih življenjskih navad ter druženja in povezovanja v starosti. Vzpostavljena bo tudi Facebook skupina »Zeleni prsti Čakovca in Ormoža« za virtualno druženje in izmenjavo izkušenj, dogodek pa se bo zaključil s praktično sadilno, vrtnarsko in kuharsko delavnico.
Te aktivnosti prispevajo h krepitvi medsebojnega zaupanja in sodelovanja med starejšimi in njihovimi izvajalci pomoči na čezmejnem območju, spodbujajo njihovo duševno zdravje in socialno vključenost. Hkrati je eden izmed glavnih rezultatov nadaljnje sodelovanje partnerjev v projektu, ki je ključnega pomena za ohranjanje in izboljšanje rezultatov, doseženih v času projekta. Sodelovanje med KNZČK in Knjižnico Ormož se bo nadaljevalo tudi po zaključku projekta. To kontinuirano sodelovanje bo omogočilo nadaljnje skupno organiziranje aktivnosti in dogodkov, namenjenih izboljšanju kakovosti življenja starejših in drugih skupin v lokalnih skupnostih.

Z ozaveščanjem o pomenu ohranjanja duševnega zdravja, zdravega prehranjevanja, ročnega dela – šivanja in pletenja se bo spodbujalo spreminjanje vedenjskih in življenjskih navad ter dosegalo pozitivne učinke, ki bodo vplivali na zdravje in kakovost življenja ciljnih skupin. . Ciljne skupine so starejši od 65 let, pa tudi tisti, ki se z njimi profesionalno ali prostovoljno ukvarjajo in jim nudijo podporo. Projekt je namenjen krepitvi čezmejnih vezi in zaupanja, spodbujanju medsebojnega druženja in izmenjavi izkušenj med udeleženci iz obeh držav ter pridobivanju novih veščin in znanj. Inovativnost projekta je v osredotočenosti na praktične in ustvarjalne aktivnosti, ki spodbujajo duševno zdravje in socialno interakcijo, zagotavlja uporabna orodja in veščine, ki prispevajo k boljšemu vsakdanjemu življenju ciljne populacije.

Vir: prijavnica SIHR00445

Naziv projekta: S promocijo zdrave prehrane in ekološke pridelave hrane do zdravega prebivalstva v čezmejnem prostoru

Stroškovnik projekta (ESRR sredstva): EUR 24.800,00

Trajanje projekta: 1. 3. 2025 – 30. 11. 2025

Projektni partnerji: Općina Mala Subotica, Javni zavod za turizem, kulturo in šport Beltinci 

Projekt akronim ZDRAVO-(PR)EKO skupaj izvajata partnerski organizaciji Občina Mala Subotica iz Međimurske županije (Republika Hrvaška) in Javni zavod za turizem, kulturo in šport Beltinci iz Pomurja (Republika Slovenija). Na projektnem območju so prepoznani skupni teritorialni izzivi, ki jih bodo projektne aktivnosti reševale, nanašajo pa se na neugodno zdravstveno sliko prebivalstva v kontekstu prekomerne telesne teže in bolezni, povezanih z nekakovostnimi prehranjevalnimi navadami. V obeh regijah je ugotovljen in izražen proces senilnosti prebivalstva, zaradi česar narašča tudi stopnja umrljivosti, eden od razlogov pa so neugodne življenjske navade, ki negativno vplivajo na zdravje prebivalcev.

Z namenom reševanja omenjenih teritorialnih izzivov je bil zasnovan projekt, katerega glavni cilj je ozaveščanje in dodatno izobraževanje lokalnega prebivalstva o zdravi prehrani in zdravih prehranjevalnih navadah, ekološki pridelavi hrane in zdravem načinu življenja s čezmejnim sodelovanjem, medsebojno interakcijo lokalne skupnosti in identificirane ciljne skupine. Ozaveščanje bo potekalo z organizacijo dveh javnih čezmejnih dogodkov v Mali Subotici in Beltincih z ozaveščanjem, spodbujanjem, druženjem, povezovanjem in izmenjavo izkušenj z namenom nadaljevanja sodelovanja med vključenimi organizacijami tudi po izvedbi projekta. Dogodki, ki bodo organizirani v okviru projekta, bodo povečali ozaveščenost prebivalstva o potrebah in potencialih zdravega življenjskega sloga z namenom izboljšanja zdravja, ki vključuje zdrave prehranjevalne navade in navade redne rekreacije ali katere koli oblike telesne aktivnosti. Hkrati bo v Mali Subotici organiziran Soboški eko sejem – sejem zdrave prehrane in promocije gibanja, v Beltincih pa dogodek Otok okusov.

Dogodki bodo namenjeni identificiranim ciljnim skupinam projekta: širši javnosti (lokalno prebivalstvo vseh starostnih skupin, s poudarkom na otrocih in mladini ter starejši populaciji in drugim ranljivim skupinam), lokalnim društvom in nevladnim organizacijam in lokalni skupnosti, ki bo kot organizator ali soorganizator aktivnosti pridobila nova znanja in izkušnje pri izvedbi projekta in organizaciji javnih prireditev, ki bodo osnova za organizacijo podobnih prireditev v prihodnje.

Z izvajanjem glavnih aktivnosti projekta, to je skupnih čezmejnih dogodkov, bodo doseženi glavni rezultati projekta, ki bodo dosegli določen cilj, ki se nanaša na spodbujanje državljanov k prepoznavanju pomena zdrave prehrane, okoljske ozaveščenosti in telesne aktivnosti ter spodbujanju njihove aktivne vloge pri promociji teh vrednot v svojih skupnostih z namenom povečanja zavedanja vloge vsakega posameznika pri izboljšanju zdravja skupnosti, vse skozi spodbujanje čezmejnega sodelovanja, gradnjo zaupanja in sodelovanja med partnerji ter drugimi ustreznimi institucijami in organizacijami. Pri tem je ključnega pomena prenos znanja in razpoložljivih informacij med sodelujočimi organizacijami, njihovo deljenje izkušenj kot primerov dobre prakse in nasploh medsebojno povezovanje. Glavni rezultati projekta se nanašajo na novo vzpostavljeno čezmejno sodelovanje za zdravo populacijo in organizacijo skupnih čezmejnih dogodkov za zdravo populacijo.
Glavni rezultat projekta sta dva čezmejna dogodka v skupni organizaciji projektnih partnerjev, ki predstavljata osnovo za razvoj nadaljnjega sodelovanja po zaključku projekta preko vključevanja drugih relevantnih deležnikov in organizacij v čezmejnem prostoru.

Pri izvajanju projekta bodo partnerji uporabljali interdisciplinarni in celostni pristop ter k izvajanju projektnih aktivnosti pristopali skupno, s stalno komunikacijo in zagotavljanjem prepoznavnosti. Prav čezmejno sodelovanje bo prispevalo k izmenjavi dobrih praks, s preteklimi izkušnjami partnerjev in pridobljenim znanjem pa se bodo reševali izzivi, ki so bili identificirani na celotnem projektnem območju, ne glede na mejo. Pri reševanju prepoznanih izzivov bodo uporabljeni inovativni pristopi pri prenosu znanja in primerov dobrih praks na lokalni ravni – od lokalnega deležnika do lokalnega udeleženca. Tako se bodo udeleženci dogodka aktivno vključili v izvedbo preko izobraževalnih in informativnih delavnic ter javnih dogodkov, kjer bodo ob praktičnih primerih lahko osvojili nova znanja in prakse, ki jih bodo motivirali, da jih uvedejo v svoje vsakodnevne navade. Poleg tega bodo udeleženci na dogodkih uporabljali posebna in tematsko prilagojena promocijska gradiva, ki bodo prebivalcem čezmejnega območja služila kot vodilo pri sprejemanju zdravih življenjskih navad in jih spodbujala k uvajanju sprememb življenjskega sloga in prehranjevalnih navad, uporabe lokalnih izdelkov ter uvajanje rednega gibanja za izboljšanje in svoje zdravstvene slike, nato pa še zdravstveno stanje lokalne skupnosti.

Vir: prijavnica SIHR00449

Naziv projekta: Š(K)OLA 5.0 – Izmenjava najboljših praks uporabe tehnologije v izobraževanju

Stroškovnik projekta (ESRR sredstva): EUR 12.800,00

Trajanje projekta: 1. 7. 2025 – 31. 12. 2025

Projektni partnerji: Podjetniški inkubator Kočevje, REGIONALNA RAZVOJNA AGENCIJA Primorsko-goranske županije

Čezmejno sodelovanje v okviru projekta Š(K)OLA 5.0 bo pomembno prispevalo k mreženju, izboljšanju medsebojnega zaupanja na čezmejnem območju, izmenjavi izkušenj dobrih praks, k vključevanju v širšo družbeno skupnost in spodbujanju aktivnega sodelovanja od zgodnih let. Glede na to, da čezmejno sodelovanje praktično še ne obstaja, bodo učinki projekta pozitivno vplivali na izboljšanje družbeno-ekonomskih odnosov, spodbujali aktivno sodelovanje v skupnosti ter pomembno vplivali na mreženje in čezmejno sodelovanje, tako med učenci, izobraževalnimi ustanovami kot tudi med lokalnimi/regionalnimi razvojnimi organizacijami. Navedeno bo doseženo z izvedbo dveh dogodkov. Udeleženci bodo učenci 4./5. razreda osnovnih šol iz obmejnih podeželskih območij ter učitelji. Cilj delavnic je z inovativnim programom učence in učitelje seznaniti z vsebinami in specifičnimi znanji s področij informatike, robotike in umetne inteligence. V sklopu dogodka bo organizirana delavnica za učitelje po principu “Train-the-trainer”, s čimer bo zagotovljen prenos znanj in možnost uporabe teh tehnologij v razredu. Delavnice bodo spodbujale razvoj digitalnih veščin z izvajanjem delavnic robotike in umetne inteligence. Poleg vpliva na ciljno skupino bodo koristi projekta implicirane tudi na širšo čezmejno skupnost. Cilj projekta je spodbuditi dodatno zanimanje učencev za pridobivanje novih znanj in veščin skozi zabavo in igre, jih seznaniti s pametno industrijo, hitro razvijajočimi se tehnologijami, jih pripraviti na prihodnji trg dela in uporabo novih tehnologij s ciljem, da ostanejo na podeželju.

Vir: prijavnica SIHR00455

Naziv projekta: Dnevi čezmejnega umetniškega amaterstva

Stroškovnik projekta (ESRR sredstva): EUR 24.800,00

Trajanje projekta: 1. 5. 2025 – 30. 4. 2026

Projektni partnerji: Centar za kulturu “Rudar”, Knjižnica – Kulturni center Lendava

Skupni izziv programskega območja, ki ga rešuje projekt Mura KULTURA, se nanaša na ponovno povezovanje lokalnega prebivalstva manjših mest Mursko Središće in Lendava, ki ležita ob mejah Međimurske županije in Pomurske regije. Prebivalstvo teh obmejnih območij je bilo pomembno povezano v času, ko ni bilo državne meje, vsakodnevni poslovni, družinski in prijateljski stiki pa so bili v veliki meri prisotni z medsebojno uporabo različnih kulturnih vsebin in prireditev. V obeh krajih so bile medtem ustanovljene javne ustanove – kulturni centri, kot kraji kulturnih in umetniških vsebin ter srečanja skupnosti. Odprtje Schengenskega območja prostega gibanja za Hrvaško z obstojem kulturnih centrov na obeh straneh meje in z obstojem amaterske kulturne scene organizacij civilne družbe na obeh straneh meje so skupne prednosti tega programskega območja v projektu, katerega cilj je ustanovitev Dneva čezmejnega umetniškega amaterstva.
Glavni cilj projekta je povezati lokalno prebivalstvo Hrvaške in Slovenije s krepitvijo čezmejne amaterske kulturne scene s partnerskim sodelovanjem med čezmejnimi kulturnimi centri in s programskim sodelovanjem relevantnih kulturnih in umetniških društev. Sprememba, ki se uresničuje, je vzajemna dostopnost čezmejne kulture za lokalno prebivalstvo kot instrument za izgradnjo medsebojnega zaupanja, začenši z dejstvom, da “umetnost ne pozna meja”. Cilj organizacije treh večjih skupnih javnih dogodkov je spodbuditi medsebojno zaupanje z boljšim poznavanjem jezikovne in kulturne raznolikosti ter ustvariti podlago za nadaljnje čezmejno sodelovanje kulturnih centrov po zaključku projekta, formaliziranega s podpisom sporazuma o nadaljevanju čezmejnega kulturnega sodelovanja.
Glavni rezultati projekta bodo izvedeno čezmejno sodelovanje v obliki skupno organiziranih treh čezmejnih večjih javnih kulturnih prireditev, ki jih organizirata dve partnerski organizaciji – Center za kulturo “Rudar” Mursko Središće in Knjižnica – Kulturni center Lendava. Aktivnosti projekta so namenjene širši javnosti, tako otrokom kot odraslim lokalnega prebivalstva, preko različnih vrst programov znotraj dogodka, povezanega z amatersko kulturno sceno. Partnerji bodo izboljšali svoje izkušnje z medsebojnim sodelovanjem in projektnim delovanjem. S predstavami se bodo otroci na ustrezen način seznanili s čezmejnim jezikom. Skozi nastope in glasbo se bo odrasla publika spomnila svojega znanja čezmejnega jezika in kulture iz prejšnjih časov, kar bo olajšalo nadaljnjo motivacijo za povezovanje. Kulturna in umetniška društva bodo imela priložnost širše predstaviti svoje dejavnosti in se medsebojno povezati.
Pristop, ki naj bi ga uporabili, je, da se vse aktivnosti izvajajo tako, da sta oba partnerja vedno vključena v načrtovanje in izvajanje aktivnosti, ne glede na to, na čigavem območju poteka sama aktivnost, da v vsakem programu vedno sodelujejo sodelovalne kulturne in umetniške organizacije na obeh straneh meje ter udeleženci programa – lokalno prebivalstvo na obeh straneh meje. Na ta način se sistematično spodbuja motivacija lokalnega prebivalstva v različnih družbenih segmentih in ustvarja sinergijski učinek kot osnova za nadaljnje čezmejno sodelovanje po zaključku projekta. Omrežno dejanje kulturnih centrov, kot pogoj za njihovo učinkovitejše delo na regionalni in nacionalni ravni, s tem projektom ustvarja dodano vrednost pri reševanju skupnih teritorialnih izzivov med Hrvaško in Slovenijo na način, ki prispeva k čezmejnemu kulturnemu sodelovanju, dostopni in povezani regiji ter krepitvi skupne evropske identitete na podlagi multikulturalizma.
Kulturna centra Mursko Središće in Lendava sta javni instituciji, ki imata širok spekter dejavnosti na področju kulturne dejavnosti, njihova organizacijska infrastruktura pa jim omogoča izvajanje različnih skupnih čezmejnih dejavnosti. V tem smislu obstajajo ugodni pogoji za dolgoročno čezmejno sodelovanje, ki ga spodbuja izvajanje tega projekta, zlasti z vidika čezmejne bližine. Vloga Murskega Središća in Lendave kot kraja lokalizacije kulturnih središč je ključna za razvoj ne le teh mest, temveč tudi okoliških mest v Međimurski županiji in Pomurskoj regiji, ki težijo k tem mestom in v katerih delujejo tudi organizacije civilne družbe, ki delujejo na področju umetniškega amaterstva in katerih domačini so obiskovalci programa kulturnih centrov. Vsi trije vertikalni in horizontalni pristopi k povezovanju omenjenih segmentov lokalnih skupnosti tega čezmejnega območja Međimurske županije in Pomurske regije med izvajanjem projekta prispevajo k motivaciji in možnostim nadaljnje izgradnje medsebojnega zaupanja in spodbujanja delovanja »državljanov za državljane«, možnosti množenja inovativnega pristopa v širšem delu Međimurske županije in Pomurske regije, povezanega z drugimi kulturnimi centri na teh območjih.

Vir: prijavnica SIHR00471

Naziv projekta: Kulturno-gastronomski sejem čezmejnih običajev

Stroškovnik projekta (ESRR sredstva): EUR 24.800,00

Trajanje projekta: 30. 4. 2025 – 29. 12. 2025

Projektni partnerji: Općina Donja Dubrava, Občina Dornava

Občina Donja Dubrava (HR) in Občina Dornava (SLO) sta dve občini v čezmejnem območju z manj kot 3.000 prebivalci. Obe občini sta specifični, ker negujeta in ohranjata tradicijo svojega območja, še posebej kulturno in kulinarično tradicijo. Vendar pa je zaradi pandemije COVID-19, ki je trajala od leta 2019 do leta 2022, prebivalcem čezmejnega območja v tem času onemogočen fizičen stik, komunikacija, izmenjava informacij in izkušenj, ter najpomembnejše – obiski različnih sejmov in dogodkov, kjer bi se prebivalci čezmejnega območja medsebojno povezali ter vzpostavili in poglobili sodelovanje in razumevanje. Nazadnje je socialna izključenost prebivalcev čezmejnega območja privedla do izolacije in prekinitve stikov z drugo stranjo meje. Vse zgoraj navedeno predstavlja skupne izzive partnerjev, ki se bodo rešili z izvajanjem dejavnosti tega projektnega predloga.

Glavni cilj tega projekta je gradnja medsebojnega zaupanja in razumevanja med prebivalci čezmejnega območja HR-SLO, podpora kulturnim in kulinaričnim čezmejnim dogodkom. Rezultati projekta so potrebni lokalni skupnosti in prebivalcem Donje Dubrave, Međimurja (HR), Dornave in Podravske regije (SLO), z organizacijo skupnih javnih dogodkov pa se želi postaviti dober temelj za gradnjo medsebojnega zaupanja in razumevanja med prebivalci čezmejnega območja ter pozitivno spremembo v obliki medgeneracijskega sodelovanja in skupnega učenja ter ozaveščanja.

Med izvajanjem tega projekta bodo doseženi naslednji učinki:

1. Organizacije, ki čezmejno sodelujejo z namenom gradnje medsebojnega zaupanja in razumevanja med prebivalci čezmejnega območja HR-SLO s podporo kulturnih in kulinaričnih dogodkov: Občina Donja Dubrava (HR) in Občina Dornava (SLO) bosta sodelovali in skupaj organizirali ter izvedli javne dogodke na temo kulture, kulinarike in tradicije svojega območja z obeh strani meje, vse z namenom gradnje medsebojnega zaupanja in razumevanja med prebivalci čezmejnega območja HR-SLO.

2. Javni skupno organizrani čezmejni dogodki z namenom gradnje medsebojnega zaupanja in razumevanja med prebivalci čezmejnega območja HR-SLO: Občina Donja Dubrava (HR) in Občina Dornava (SLO) bosta skupaj organizirali in izvedli dva javna dogodka na temo kulture, kulinarike in tradicije svojega območja z obeh strani meje, vse z namenom gradnje medsebojnega zaupanja in razumevanja med prebivalci čezmejnega območja HR-SLO.

Kot rezultat medsebojnega sodelovanja in povezanosti, razvite v okviru tega projekta, bosta Občina Donja Dubrava (HR) in Občina Dornava (SLO) podpisali Sporazum o prihodnjem sodelovanju, s čimer bosta zagotovili nadaljnje sodelovanje, ki vključuje skupno prijavo projektov, vse z namenom skupnega reševanja enakih težav, ki zaznamujejo obe občini, ter gradnje in poglobitve medsebojnega zaupanja in razumevanja med prebivalci čezmejnega območja, da se okrepi povezava med njimi.

Koristi iz navedenega bodo imeli lokalno prebivalstvo, lokalna kulturna umetniška društva, lokalna kmetijska gospodarstva, lokalna oblast in institucije, splošna javnost ter Mura Regija EGTS.

Poleg tega ima organizacija dveh skupnih dogodkov (sejmov) z obeh strani meje, kjer bo predstavljena čezmejna kulturno-gastronomska tradicija, velik pomen za čezmejno območje, saj bo dosežena dobra izmenjava izkušenj, okrepljeno zaupanje med prebivalci z zmanjšanjem predsodkov ter kulturna in družbena povezanost vseh udeležencev v projektu.

Organizacija skupnih dogodkov med Občino Donja Dubrava in Občino Dornava je novost v Donji Dubravi in Dornavi, saj sta občini vedno organizirali svoje dogodke. V končni fazi pa ima čezmejno sodelovanje potencial za ustvarjanje trajnostnih sprememb na lokalni ravni, izboljšanje kakovosti življenja prebivalcev obeh območij. Poleg tega skupna organizacija zagotavlja veliko večji in močnejši pozitiven vpliv na razvoj regije v primerjavi z organizacijo dogodkov izključno lokalnega značaja.

Vir: prijavnica SIHR00483

Naziv projekta: Čezmejno povezovanje in sodelovanje dnevnih centrov za otroke in mladostnike

Stroškovnik projekta (ESRR sredstva): EUR 15.974,40

Trajanje projekta: 1. 4. 2025 – 31. 10. 2025

Projektni partnerji: Društvo za strpne odnose Eksena, Udruga Centar za kulturu dijaloga

Projekt Kultura dialoga naslavlja skupni čezmejni izziv med Slovenijo in Hrvaško na socialnovarstvenem področju, kjer zaradi pomanjkanja poznavanja kulturnih raznolikosti socialno in materialno prikrajšanih otrok na programskem območju Slovenija-Hrvaška, prihaja do nerazumevanja in nepoznavanja med otroci na področju medkulturnega odnosa.

Splošen cilj projekta je spoznavanje in izmenjava znanja in izkušenj na področju socialnovarstvenih programov in aktivnosti pri otrocih in mladostnikih. Pričakovana spremeba, ki jo želimo doseči s projektom Kultura dialoga je pridobitev ustreznih socialnih veščin in kompetenc za obvladovanje čustev ter krepitev pozitivne samopodobe pri ciljni skupini otrok starih od 6 do 15 let, kjer se bo skozi spodbujanje spoznavanja kulturnih raznolikosti in razvoja čezmejnih odnosov prispevalo k boljšemu sodelovanju in razumevanju v obmejnih regijah in med narodoma nasploh.

Splošni cilj projekta bo dosežen skozi sodelovanje obeh partnerjev pri pripravi dveh socialnovarstvenih programov in izvedbi dveh trodnevnih taborov za otroke in mladostnike stare od 6 do 15 let, kjer se bo okrepilo povezovanje med hrvaškimi in slovenskimi otroci tako, da jim bomo na taborih ponudili vnaprej pripravljen in strukturiran socialnovarstveni program, kjer bodo imeli le-ti priložnost druženja ob ustvarjanju, socialnih in družabnih igrah ter različnih glasbenih, športnih in kreativnih dejavnostih, katerih znanje bodo lahko implementirali v svoje vsakdanje življenje. Organizirana tabora bosta nudila otrokom in mladostnikom podporo pri premagovanju njihovih stisk, pridobivanju ustreznih socialnih veščin in kompetenc za obvladovanje čustev ter krepitev pozitivne samopodobe, kjer bomo spodbudili spoznavanje kulturne raznolikosti in razvili čezmejne odnose na programskem območju Slovenija-Hrvaška.

Prvi tabor se bo izvedel pri partnerju Društvo Eksena v njihovem Dnevnem centru za otroke in mladostnike Eksena v Šentjurju v Sloveniji, drugi tabor pa se bo izvedel pri partnerju Društvo za kulturo dialoga iz Hrvaške v njihovem Dnevnem centru za otroke in mladostnike Moje mesto pod soncem v Rijeki na Hrvaškem. Na obeh taborih bodo prisotni tako otroci obeh partnerjev kot tudi njihovi mentorji.

Tako se bo okrepilo zaupanje in povezovanje med hrvaškimi in slovenskimi otroci med in po projektu, hkrati pa bodo opolnomočeni tudi njihovi mentorji. Projekt bo s tem prispeval tudi k čezmejnemu razvoju in koristil širši skupnosti, saj bo prispeval k dosegu in vidnosti programa v širši javnosti.

Izvirno pri projektu Kultura dialoga je, da bodo pri sodelovanju v programu Interreg SI-HR aktivno sodelovali socialnovarstveni mentorji iz obeh organizacij, ki so vsakodnevno v stiku z otroci ter bodo pripravili vse rezultate projekta in jih tudi izvedli skupaj z otroci obeh organizacij. Hkrati se bosta v projektu pripravila 2 čezmejna socialnovarstvena programa, ki bosta služila čezmejnemu razvoju tako v času trajanja projekta, kot tudi po samem projektu obema organizacijama in ostalim stanovskim organizacijam, kot so dnevni centri za otroke in mladostnike, družinski centri, večgeneracijski centri in šole.

Rezultati projekta bodo objavljeni na internetni strani obeh partnerjev v obeh jezikih, kjer bodo brezplačno trajno dostopni širši javnosti. Hkrati bomo seznanili z rezultati projekta Kultura dialoga vse relevantne deležnike, kot so dnevni centri za otroke in mladostnike, družinski centri, večgeneracijski centri kot tudi ostali izobraževalni centri in osnovne šole na programskem območju, preko različnih posvetovanj, sestankov, konferenc itd.

Projekt Kultura dialoga bo prispeval k prepoznavnosti programa s krepitvijo zaupanja in sodelovanja med ljudmi tako, da bo celotno partnerstvo izvedlo skupne dejavnosti, ki bodo temeljile na večplastni povezavi ljudi in institucij preko meje. Na ta način se bodo povezovali ljudje na obeh straneh, saj se bodo skozi skupno pobudo izvajale inovativne pilotne dejavnosti na področju spoznavanja medkulturnih razlik in se bo krepilo zaupanje na področju izobraževanja in socialnega varstva. Pomembnost projekta bo vidna skozi sodelovanje med Slovenijo in Hrvaško ter bo tako prispevala k zmanjševanju čezmejnih ovir. Vse to pa bo omogočalo aktiviranje potencialov za prožno in konkurenčno regijo, saj bo projekt prispeval k bolj povezanemu in uspešnejšemu prostoru in posledično h krepitvi zaupanja in sodelovanja med ljudmi, ki živijo na obmejnem področju.

Vir: prijavnica SIHR00505

Naziv projekta: Povezovanje čezmejnih območij Međimurja in Prekmurja preko gastronomije in kulinarične tradicije

Stroškovnik projekta (ESRR sredstva): EUR 24.800,00

Trajanje projekta: 1. 4. 2025 – 30. 9. 2025

Projektni partnerji: Platforma za Društveni centar Čakovec, Kulturno turistično društvo Puconci

Projekt ‘Čušpajz b(r)ez meje’ je zamišljen kot inovativen pristop k izboljšanju medkulturne komunikacije in izmenjave v čezmejnem območju med Slovenijo in Hrvaško. Glavni cilj projekta je zmanjšanje kulturnih ovir, krepitev vezi med hrvaškimi in slovenskimi partnerji iz mesta Čakovec in občine Puconci. Skozi skupne aktivnosti, povezane z gastronomijo, bodo partnerji imeli priložnost izmenjati izkušnje, povezane s kulturo in tradicijo, pri čemer se bo prav gastronomija uporabila kot močno sredstvo za povezovanje. Eden glavnih izzivov, ki jih rešuje projekt, je pomanjkanje stalnega in strukturiranega sodelovanja med Međimurjem in Prekmurjem, kljub njihovi geografski bližini in zgodovinskim povezavam. Skozi zgodovino sta ti dve regiji razvile določene vezi, vendar intenziteta ni konstantna niti sistematična, sodelovanja so sporadična in nekoordinirana in ne dosežejo dovolj velikega števila državljanov. Skromno je tudi poznavanje medsebojnih kultur in tradicij, ki so, čeprav precej podobne in delijo nekatere kulturne elemente, spet dovolj različne. Opazna je vrzel v medsebojnem poznavanju vsakodnevnega življenja, običajev, kulturnih in kulinaričnih tradicij, kar je posledica pomanjkanja platform in pobud za povezovanje, interakcijo in skupne aktivnosti. To omejuje tudi potencial za sinergijo in skupni razvoj v čezmejnem območju. Zato projekt v prvi vrsti strmi k premoščanju te vrzeli skozi skupne aktivnosti, ki se osredotočajo na hrano kot univerzalen jezik, ki je vtkan v naše kulture in identitete, predstavlja dom in družino in ima veliko moč povezovanja. Poleg slovenskih in hrvaških partnerjev, bodo v projekt vključene tudi skupnosti tujih delavcev iz t.i. tretjih držav, zlasti iz Filipinov, Nepala in Indije, ki že nekaj let živijo in delajo v Međimurju in Prekmurju, prebivalci teh regij, ki prispevajo tako v ekonomskem, kulturnem in sociološkem smislu k lokalnim skupnostim, v katerih živijo, vendar jih tako ne dojemajo in trenutno so zelo slabo vključeni v družbeno življenje. Projekt s tem prispeva k širšemu razumevanju in sprejemanju različnosti, krepitvi lokalne skupnosti in ustvarjanju trajne povezanosti vseh udeležencev, ki delijo življenjski prostor na obeh straneh meje. Glavni izidi projekta so organizacija dveh kulinaričnih dogodkov festivalskega tipa, enega v Čakovcu in enega v Puconcih, na katerih bodo sodelovali vsi lokalni prebivalci in predstavniki partnerjev. Ti dogodki bodo priložnost za demonstracijo kulturne raznolikosti skozi hrano, pa tudi za ustvarjanje trajnih vezi med udeleženci. Osrednji dogodki se naslanjajo na dosedanje izkušnje projektnih partnerjev pri organizaciji podobnih aktivnosti – PDCCK ima za seboj ‘Festival okusov – Taste Fest’, pilotni projekt, v katerem so tuji delavci, ki živijo in delajo v Međimurju, na majhnem kulinaričnem festivalu kuhali jedi svojih nacionalnih kuhinj, z namenom spoznavanja in povezovanja z lokalnim prebivalstvom. KTDP pa organizira vrsto tradicionalnih prireditev, od katerih je najpomembnejša Dödolijada oziroma tekmovanje v kuhanju dödolov, jedi specifične za slovensko regijo Prekmurje. Poleg dveh glavnih dogodkov, načrtujemo tudi organizacijo več interaktivnih izobraževalnih delavnic, na katerih se bo poleg priprave tradicionalnih jedi Međimurja (trganci), Prekmurja (dödoli) in tujih držav (npr. nepalski momo, filipinski pancit ali indijski naan), učilo o kulinaričnih tradicijah različnih kultur, s čimer se spodbuja medsebojno učenje in razumevanje, gradi zaupanje in krepi povezanost med prebivalci čezmejnega območja. Čezmejno sodelovanje Međimurja in Prekmurja je nujno, da se okrepijo vezi dveh regij, ki delijo podobne kulturne in zgodovinske korenine. To sodelovanje nudi edinstveno priložnost za gradnjo mostov, izmenjavo izkušenj in najboljših praks ter za ustvarjanje skupnih pobud, ki lahko imajo pomemben vpliv na socialno kohezijo in medkulturno razumevanje, pa tudi na doseganje večjega vpliva in trajnosti. Projekt si prizadeva ustvariti bolj vključujočo in odprto družbo, v kateri različne kulture ne samo sobivajo, temveč aktivno prispevajo k obogatitvi skupnega družbenega in kulturnega prostora in to je sprememba, ki se pričakuje z izvedbo projekta. Projekt je inovativen, ker ponuja popolnoma nove dogodke, gastronomske manifestacije, ki so usmerjene predvsem v povezovanje prebivalcev Međimurja in Prekmurja kot čezmejnega območja, gradnjo zaupanja in medsebojnega razumevanja ter spoznavanje kultur ene in druge regije. Ti dogodki ljudem nudijo priložnost za spoznavanje z novimi, mnogim doslej neznanimi jedmi, kot tudi, da se naučijo, kako se pripravljajo, s čimer se obogati kulturno življenje območja, ustvarijo trajne vezi med ljudmi različnih kultur, spodbuja mednarodno sodelovanje in razumevanje.

Vir: prijavnica SIHR00524

Naziv projekta: Florijan se uči in zabava

Stroškovnik projekta (ESRR sredstva): EUR 24.800,00

Trajanje projekta: 1. 4. 2025 – 31. 10. 2025

Projektni partnerji: Prostovoljno gasilsko društvo Jablane, Dobrovoljno vatrogasno društvo Nedelišće

Oba partnerja se zelo dobro zavedata, da če se ne bo gradilo na čvrstem podmladku lahko pride do zatona društvene dejavnosti in absolutnega zatona čezmejnih društvenih sodelovanj. zavedanje, da je potrebno mlade spodbuditi k aktivnemu vključevanju in sodelovanju na čezmejni in tudi društveni ravni je bil glavni povod da smo se projekta lotili in ga pripravili.
Eden izmed glavnih namenov projekta je privabiti mlade skozi igro in druženje k aktivnejšemu sodelovanju v društvenih čezmejnih aktivnostih in privabiti nove mlade člane v gasilske vrste, zato smo tudi poimenovali projekt v akronimu JUST 4 FUN.
Projekt JUST 4 FUN je poleg navedenega namenjen poglobitvi čezmejnih vezi, prepoznavnosti delovanja partnerjev, tkanju novih vezi sploh med mladimi, ki so bodoči nosilci čezmejnih aktivnosti v okviru partnerstva. Projekt spodbuja vključevanje mladih v društvene aktivnosti na čezmejni ravni, tkanje vezi med vrstniki, spoznavanje osnov jezikov obeh čezmejnih območij. projekt pomembno prispeva k splošnemu cilju 6.3: Krepitev medsebojnega zaupanja, zlasti s spodbujanjem ukrepov v zvezi s projekti povezovanja med ljudmi. Skozi organizacijo dveh dogodkov po enega pri vsakem partnerju s skupnimi organizacijskimi ekipami in mentorji na obeh prireditvah povezujemo čezmejno območje, poglabljamo čezmejno sodelovanje in povezovanje ter poglabljamo in učvrščujemo medsebojno zaupanje za čezmejno sodelovanje tudi v bodoče in v prihodnjih rodovih. rezultati doseganja tega cilja so sledeči.
• RCR84 6.3: Organizacije, ki čezmejno sodelujejo po zaključku projekta obe organizaciji se zavezujeta da bosta tudi v prihodnje sodelovali na čezmejni ravni;
• RCO115 6.3: Javni skupno organizirani čezmejni dogodki, obe organizaciji bosta v okviru projekta izvedli po 1 piloten čezmejni dogodek, ki bo vključeval tudi širšo javnost in ne zgolj članstva društev in jih bosta po potrebi v prihodnje tudi nadgrajevali in ohranjali v podobnih obsegih in aktivnostih.
• RCO87 6.3: Organizacije, ki čezmejno sodelujejo, partnersko vezani organizaciji bosta tudi v prihodnje čezmejno sodelovali. Podpisan bo sporazum o sodelovanju.
Za premostitev jezikovne bariere med mladimi, sta si organizaciji omislili inovativen pristop, ki mladim skozi animacijske aktivnosti gasilskega tabora in preizkusa gasilskih veščin za mlade, omogoča spoznavanje jezika partnerske organizacije. Tako bo za mlade v okviru projekta na dogodkih izveden kratek jezikovni slo-hr tečaj, oziroma obratno na hrvaški strani hr-slo jezikovni tečaj, ki ga bodo pripravili partnerji, da mlade naučijo osnov jezika partnerskega čezmejnega društva za osnovno sporazumevanje. Rezultat te aktivnosti bo skupen gasilski slo-hr in hr-slo slovarček, ki ga bodo mladi udeleženci prejeli na dogodkih.
Z željo po večji prepoznavnosti aktivnosti in vključevanju širše publike sploh na dogodke, ki jih bosta partnerja skozi projekt izvedla se je partnerstvo odločilo za skupni pristop k komunikacijskemu načrtu in skupno izvajanje komunikacije na spletu, socialnih omrežjih in medijih.

Vir: prijavnica SIHR00545

Naziv projekta: 

Stroškovnik projekta (ESRR sredstva): EUR 

Trajanje projekta: 

Projektni partnerji: 

Vir: prijavnica SIHR00000

Naziv projekta: Vinogradi in travniški sadovnjaki so neprecenljiva vrednota naše naravne in kulturne dediščine

Stroškovnik projekta (ESRR sredstva): EUR 12.800,00

Trajanje projekta: 1. 9. 2025 – 30. 4. 2026

Projektni partnerji: Jedro – zavod za razvoj socialne ekonomije, Gomila pri Kogu, so.p., Općina Štrigova

Glavni cilj projekta ViGoKul je krepitev medsebojnega zaupanja in povezovanja organizacij in prebivalcev v čezmejni regiji Podravja in Međimurja. Cilj je vzpostaviti in formalizirati čezmejno partnerstvo za ohranjanje kulturne krajine čezmejnega vinorodnega območja, ter sprejeti program skupnega vzdrževanja in nadaljnjega razvoja čezmejne sadne poti, ki ga bo izvajalo partnerstvo tudi po končanju projektnih aktivnosti.

Območje izvajanja projektnih aktivnosti so Vzhodne Slovenske gorice, ki obsegajo ozemlje zahodno od slovensko-hrvaške meje in gričevnata krajina vzhodno od državne meje,znana kot Međimurske gorice. Čezmejno območje povezujejo številne skupne geografske, kulturne, razvojne in naravne značilnosti, predvsem pa geografska lega in nanjo vezana vinogradniška tradicija.

Že v obdobju Avstro-Ogrske so na tem območju sadili travniške sadovnjake, predvsem na strmih in plazovitih območjih ter pod vinogradi. Tako se je skozi čas oblikovala značilna kulturna krajina tega območja. Travniški sadovnjaki so nekoč krasili skorajda vsako domačijo in vinograd. V zadnjih tridesetih letih so visokodebelna sadna drevesa iz tega vinorodnega območja skorajda izginila.

Dodatno je polarizacija v vinogradniški pridelavi v zadnjih desetletjih poleg intenziviranja pridelave imela za posledico opuščanje številnih površin, ki za sodobno obdelavo niso najbolj primerne, ob tem tudi številni mali pridelovalci svoje vinograde opuščajo.

Oba procesa sta med ključnimi razlogi za poslabšanje stanja biotske raznovrstnosti in povečevanje deleža kmetijskih površin, ki so v zaraščanju. Posledično postopoma izginja značilna kulturna krajina čezmejnega območja, kar zmanjšuje njeno estetsko in ekološko vrednost in ima negativne posledice za gospodarstvo.

Prav ohranjanje in revitalizacija kulturne krajine je takšna vsebina, kjer je potrebno čezmejno sodelovanje, ki preko številnih posameznih akcij, povezanih v celoto, omogoča, da je krajina lepa in prijetna za bivanje in za delo. Potrebno je osveščanje in motivacija ter zahtevno vstopanje v kompleksnost odnosov med ljudmi, odnosov do okolja in odnosov do kmetijstva.

Ciljne skupine projekta so vinogradniška in sadjarska društva, turistične kmetije, turistične organizacije ter druge zainteresirane nevladne organizacije in posamezniki.

Glavni cilji projekta ViGoKul so:
• Vzpostavitev čezmejnega partnerstva organizacij za vzdrževanje krajine
• Osveščanje, informiranje in izobraževanje prebivalcev o okoljskih problemih čezmejnega območja
• Vključevanje izvedenih aktivnosti v turistično ponudbo čezmejnega območja

Pričakovani rezultati projekta ViGoKul:

1. Podpisan sporazum o čezmejnem partnerstvu organizacij za vzdrževanje krajine, ki bodo nadaljevale aktivnosti tudi po končanju projekta – štirje podpisniki sporazuma
2. Sprejet program skupnega vzdrževanja in nadaljnjega razvoja čezmejne sadne poti, ki ga izvaja čezmejno partnerstvo
3. Izvedeni trije skupni čezmejni dogodki v obliki enodnevnih delavnic na temo ohranjanja kulturne krajine – pričakovano 125 udeležencev
4. Izvedena skupna čezmejna učna sadna pot avtohtonih sadnih sort in vrst, ki povezuje Jeruzalemsko ormoške gorice z Međimurskimi goricami

Čezmejno partnerstvo je sestavljeno iz lokalne skupnosti Občine Štrigova na hrvaški strani in socialnim podjetjem Jedro na slovenski strani, ki ima ob meji večji kolekcijski nasad starih avtohtonih sort jabolk in je dejavno na področju ohranjanja in širjenja travniških sadovnjakov.

Sodelovanje čezmejnih organizacij na področju ohranjanja vrednosti kulturne krajine ter izboljšanja biotske raznovrstnosti bo imelo za čezmejno prebivalstvo ob meji učinke na več področjih. Projekt bo imel pozitivne učinke na kakovost bivanja in zdravje prebivalcev, izboljšana bo povezanost in sodelovanje obmejnih organizacij in prebivalcev območja pri skupnem reševanju okoljskih in podnebnih izzivov. Skupna čezmejna učna sadna pot, kot oblika zelene turistične infrastrukture, ki bo povezovala čezmejno območje, bo imela ugodne učinke na povečano interakcijo in sodelovanje prebivalcev ter povečano gibanje turističnih tokov med vinskimi cestami obeh držav.

Projekt je inovativen ker bo izvedena skupna čezmejna sadna pot, ki jo bodo v okviru čezmejnega sodelovanja organizacij oskrbovali in nadgrajevali prebivalci tudi po končanju projekta in nadalje sodelovali in promovirali travniške sadovnjake na skupnem čezmejnem območju.

Vir: prijavnica SIHR00587

Naziv projekta: Povezovanje Med Občinama – Skupna Tradicija

Stroškovnik projekta (ESRR sredstva): EUR 24.800,00

Trajanje projekta: 1. 4. 2025 – 31. 12. 2025

Projektni partnerji: Občina Videm, Općina Bednja

Občini Videm in Općina Bednja sta manjši občini, utesnjeni v manj razvite pokrajine svojih držav, kjer se soočata z izzivi, ki izhajajo iz naravnih dejavnikov, zgodovinskega razvoja, demografskih sprememb ter socialnih in ekonomskih razmer. Obe občini se srečujeta z izzivi, kot so upad prebivalstva, omejeni gospodarski viri in potreba po ohranjanju kulturne identitete. V tej luči se je rodila potreba po tesnejšem sodelovanju med občinama, z namenom soočanja s skupnimi izzivi in krepitev trajnostnega razvoja.
Povezovanje med Občino Videm in Općino Bednja ni zgolj odgovor na konkretne izzive, temveč predstavlja tudi priložnost za oblikovanje skupnih rešitev, ki bodo okrepile povezanost prebivalcev obeh občin. Skozi sodelovanje si prizadevamo ustvariti sinergijo med različnimi kulturnimi, socialnimi in ekonomskimi konteksti, ki ju zaznamujeta. Zavedamo se, da lahko le skupno delovanje privede do trajnostnih rešitev in omogoči vzpostavitev trdnih vezi med prebivalci, ter hkrati prispeva k ohranjanju lokalne identitete v obeh občinah. Naš cilj je zgraditi mostove, ki bodo presegali geografske in kulturne razlike, ter prispevali k dolgoročnemu razvoju in blaginji naših skupnosti

Občino Videm in Občino Bednja loči manj kot 30 kilometrov, pri tem je potrebno prečkati tudi državno mejo (ki je danes sicer le še »na papirju«), a sta lokalni skupnosti že pobrateni in bi želeli nadgraditi svoje sodelovanje, s poudarkom na krepitvi medsebojnega zaupanja med ljudmi ter ustvarjanju trajnostnih vezi med skupnostmi na obeh straneh meje.
Kljub njuni bližini, imata občini vsaka svoje značilnosti in posebnosti, recimo na področju kulture in kulinarike.
Občini se s pričujočim projektom osredotočata na povezovanje, čezmejno sodelovanje, promocijo lokalne ponudbe ter organizacijo skupnih prireditev za sodelovanje v prihodnosti – s tem bi dosegli pozitiven vpliv na lokalno gospodarstvo, medsebojno zaupanje in trajnost. S pričujočim projektom želimo povečati zavedanje prebivalcev obeh lokalnih skupnosti o kulturni in kulinarični dediščini, sodelovanje lokalnih skupnosti preko skupnega snovanja dogodkov, izmenjave kulturnih vsebin ter sodelovanja loklanih ponudnikov hrane in umetnikov/kulturnikov iz obeh strani meje.

Poudarek je na čezmejnem sodelovanju na področju kulinarike in kulture, z željo bo povezovanju prebivalcev lokalnih skupnosti, kar bo prispevalo k trajnostnemu razvoju obeh občin ter obogatilo kulturno življenje na obeh straneh meje. Pri tem bodo ob vključitvi lokalnih skupnosti v organizacijo obeh dogodkov ustvarjeni trajnostni partnerski odnosi med občinama.

Vir: prijavnica SIHR00625

Naziv projekta: Gasilci za skupnost

Stroškovnik projekta (ESRR sredstva): EUR 24.800,00

Trajanje projekta: 1. 6. 2025 – 31. 10. 2025

Projektni partnerji: Prostovoljno gasilsko društvo Leskovec pri Krškem, Dobrovoljno vatrogasno društvo Radešić

Prostovoljna gasilska društva so pomemben del lokalne skupnosti, saj so v vlogi prvih posredovalcev v primeru naravnih in drugih nesreč, ohranjajo varnost lokalnega okolja in njihovih prebivalcev, skrbijo za hitro in učinkovito ukrepanje, hkrati pa povezujejo lokalne prebivalce, spodbujajo občutek pripadnosti ter medsebojne pomoči in solidarnosti med prebivalci.

V projektu sta zastavljena dva pomembna dogodka s področja gasilstva, ki na eni strani krepita varnost in odpornost območja in njegovih prebivalcev, hkati pa povezujeta čezmejne skupnosti in promovirata pomembnost delovanja gasilcev pri zaščiti ljudi, premoženja in okolja pred požari ter drugimi nesrečami. Z aktivnostmi projekt neposredno naslavlja cilj krepitve medsebojnega zaupanja z ukrepi povezovanja med ljudmi in rešuje izzive programskega območja: grajenje zaupanja in pozitivne miselnosti, okrepitev ozemeljske povezanosti ter dvig kvalitete življenja prebivalcev, še zlasti po epidemiji covid-19. Projekt vključuje vse starostne skupine, ne glede na njihov socialni status ali narodno pripadnost.

Splošni cilj projekta je ponovna vzpostavitev mednarodne povezave lokalnih skupnosti in gasilskih društev Leskovec pri Krškem in Breznički Hum (Radešić), preko doseženega rezultata podpisane izpopolnjene in osvežene listine o pobratenju s ciljem dolgoročnega sodelovanja in nadaljnjega povezovanja med prebivalci obeh lokalnih skupnosti z organizacijo čezmejnih dogodkov tudi v prihodnosti.

V projektu bosta vzpostavljena dva ključna učinka, tj. sodelovanje dveh čezmejnih gasilskih društev in izvedba dveh čezmejnih dogodkov s področja gasilstva. Dogodka sta zastavljena celostno, saj vključujeta aktivnosti in delavnice za otroke, starejše in družine, omogočata mreženje in dvig socialnih veščin udeležencev, vključujeta aktivno sodelovanje in promocijo območja z vidika kulture, glasbe, kulinarike in rokodelstva, ter postavljata temelje za nadaljnje sodelovanje ostalih organizacij tega območja, hkrati pa skrbita za strokovnost in kvaliteto gasilskega dela, s prenosom znanja in praks med društvoma in na prebivalstvo.

Pri načrtovanju projekta je bil upoštevan princip od spodaj navzgor. Epidemija covid-19 je z zapiranjem in onemogočanjem družabnih dogodkov negativno vplivala na prebivalstvo, posebej na otroke in starejše ter razvoj njihovih socialnih veščin. Negativen vpliv se kaže tudi pri obeh sodelujočih društvih, saj jima je onemogočila izvedbo izobraževanj in zagotavljanja aktivnega in kvalitetnega preživljanja prostega časa. Posledično se danes srečujeta s pomanjkanjem mladine med člani, s čimer je ogrožen njihov obstoj, posledično pa varnost lokalnega okolja in prebivalstva. Projekt tako vzpostavlja inovativno čezmejno sodelovanje dveh gasilskih društev, ki v svojih lokalnih skupnostih uživata zaupanje in pripadnost, s sodelovanjem pa prispevata k razvoju in rasti društev in prebivalstva ter spodbujata raznolikost in gradita mostove med ljudmi.

Na izzive programskega območja se partnerstvo odziva proaktivno z zasnovanima dogodkoma, ki povezujeta tradicijo podeželja (nesnovna dediščina – vaške igre, kultura, glasba, kulinarika, rokodelstvo) z gasilstvom. Na obeh območjih gre za novost in kreativen pristop, hkrati pa rezultat projekta, tj. podpisana osvežena listina o sodelovanju (pobratenju) partnerskih gasilskih društev zagotavlja nadaljnje sodelovanje in utrjevanje vzpostavljenih vezi.

Pomembnost izvedbe dogodkov se kaže v:

– potrebi po ozaveščanju javnosti o varnosti, ki vključuje tudi informiranje o požarnih nevarnostih v gospodinjstvih, pravilni uporabi gasilnih aparatov in načrtovanju izhodov v primeru nesreče,
– povezovanju lokalnih skupnosti, ki gasilskim društvom omogoča, da se predstavijo svojim sosedom, se skupaj učijo o varnosti, s čimer se krepi občutek skupnosti in medsebojne pomoči,
– promociji gasilskega dela, spodbujanju zanimanja za gasilsko službo in krepitve občutka solidarnosti in prostovoljstva,
– usposabljanje in pripravljenost z demonstrativnimi aktivnosti, kot so gasilske prikazne vaje, delavnice in predstavitve opreme,
– krepitvi zavedanja pomembnosti solidarnosti in medsebojne pomoči, izpostavljanje vrednot požrtvovalnosti in skrbi za druge, zagotavljanja varnega okolja ter kvalitetnega življenja.

Vir: prijavnica SIHR00641

Naziv projekta: Kolpa nas povezuje

Stroškovnik projekta (ESRR sredstva): EUR 15.360,00

Trajanje projekta: 1. 5. 2025 – 31. 12. 2025

Projektni partnerji: Javna ustanova NATURA VIVA, Javni zavod Razvojno informacijski center Bela krajina

Skupni izziv, s katerim se soočajo prebivalci čezmejnega območja, je pomanjkanje sodelovanja in izmenjave pozitivnih praks, kar vodi v nerazumevanje in pomanjkanje zaupanja med prebivalci. Da bi se lažje vzpostavilo sodelovanje in doseglo medsebojno zaupanje prebivalcev čezmejnega območja, projekt postavlja v ospredje reko Kolpo kot simbol, ki povezuje prebivalstvo. Potrebno je vzpostaviti sodelovanje prebivalcev obmejnega območja, da bi ohranili in negovali to območje, povečali nadzor in število nujnih intervencij v naravi ter spodbudili pogostejšo uporabo reke Kolpe v rekreativne in družbene namene.

COLAPIS je projekt Tipa 1 v okviru programa Interreg Slovenija-Hrvaška (IP SI-HR), ki zajema organizacijo dveh bilateralnih dogodkov, ki bodo potekali na čezmejnih programskih območjih Hrvaške in Slovenije, natančneje na območju Karlovške županije na Hrvaškem in na območju Jugovzhodne Slovenije. Vodilni partner projekta je Javna ustanova NATURA VIVA (JUNV), projektni partner pa Razvojno informacijski center Bela krajina (RICBK). Glavni cilj projekta je izvedba dveh bilateralnih dogodkov, ki bodo prispevali k vzpostavitvi medsebojnega zaupanja prebivalcev čezmejnega območja, njihovemu povezovanju in sodelovanju.

Pričakovani rezultat projekta je vzpostavitev globljih prijateljskih vezi med udeleženci čezmejnega območja ter spodbujanje dolgoročnega sodelovanja skozi razvoj novih projektov in programov. Primarni namen izvajanja projektnih aktivnosti je vzpostavitev komunikacije, druženje, izgradnja medsebojnega zaupanja in sodelovanje skozi skupno delovanje in razpravo ter ohranjanje in zaščita narave, ki je skupni segment obeh držav. Aktivnosti so strukturirane po načelih vključevanja, aktivnega sodelovanja ter odgovornosti do okolja in podnebja.

Projekt je sestavljen iz dveh glavnih aktivnosti s sledečimi podaktivnostmi:

A 1. Ozaveščanje lokalnega prebivalstva o pomenu ohranjanja in zaščite okolja

A 1.1. Čezmejno sodelovanje za zaščito in ohranjanje reke Kolpe – izobraževalni spust
A 1.2. Krila reke Kolpe – ohranjanje ptic in narave skozi izobraževanje in terensko opazovanje
A 1.3. Čezmejno povezovanje prebivalcev z izvajanjem družbenih aktivnosti
A 2. Športni dogodek – rafting na reki Kolpi

A 2.1. Organizacija raftinga na reki Kolpi
A 2.2. Kviz o reki Kolpi in podelitev potrdil
Ciljna skupina so mlajši prebivalci, stari od 14 do 35 let, ki jih zanima čezmejno povezovanje skozi rekreativne aktivnosti. Udeležba je odprta za vse zainteresirane deležnike, pri čemer se poseben poudarek namenja mladim, da bi jih že v zgodnji življenjski fazi izobraževali o pomenu ohranjanja narave in jih aktivno vključili v pozitivne ekološke prakse.

Skupno število udeležencev v projektu znaša 150. V okviru aktivnosti A 1. bo sodelovalo 110 udeležencev, od tega 40 na podaktivnosti A 1.1., 40 na podaktivnosti A 1.2. in 30 na podaktivnosti A 1.3.. V okviru aktivnosti A 2. bo sodelovalo 40 udeležencev, ki bodo vključeni v podaktivnosti A 2.1. in A 2.2..

Aktivnosti pozitivno prispevajo k kazalnikom izida programa RCO 87 (organizacije, ki sodelujejo čez mejo – sodelovanje dveh organizacij) in RCR 84 (organizacije, ki sodelujejo čez mejo po zaključku projekta – nadaljevanje sodelovanja dveh organizacij po zaključku projekta). S projektom bo dosežen pozitiven izid programa z vključitvijo dveh organizacij čezmejnega območja, ki bosta vzpostavili sodelovanje, ki se bo nadaljevalo tudi po zaključku projekta, ter z organizacijo dveh bilateralnih dogodkov na programskem območju.

Projektne aktivnosti so bile razvite s skupnimi prizadevanji projektnih partnerjev, pri čemer je bil pri oblikovanju teme in projektnih aktivnosti uporabljen pristop, ki temelji na prepoznanih čezmejnih potrebah ter kreativnih in aktualnih tematikah.

Rezultati in učinki projekta bodo primarno koristili lokalnemu prebivalstvu, saj bodo prispevali k vzpostavitvi medsebojnega zaupanja in razumevanja med prebivalci ter spodbudili povezovanje in sodelovanje skozi izobraževalne, športne in družbene aktivnosti za dosego bolj zdravega okolja v njihovem domačem območju.

Skupni upravičeni stroški projekta znašajo 19.200,00 EUR, od tega se zaprosi za sofinanciranje iz ESRR v višini 15.360 EUR. Vodilni partner bo zagotovil 2.048 EUR, projektni partner pa 1.792 EUR. Predvideno trajanje projekta je 8 mesecev.

Vir: prijavnica SIHR00673

Naziv projekta: Mladi brez meja – s sodelovanjem do gradnje zaupanja

Stroškovnik projekta (ESRR sredstva): EUR 24.800,00

Trajanje projekta: 1. 5. 2025 – 30. 11. 2025

Projektni partnerji: Općina Mače, Občina Sveti Andraž v Slovenskih goricah

Projekt oMLADINA – “Mladi brez meja – s sodelovanjem do gradnje zaupanja” se osredotoča na pomanjkanje sodelovanja in povezovanja med lokalnim prebivalstvom na čezmejni ravni ter daje poudarek otrokom in mladim iz dveh občin iz Hrvaške in Slovenije. Izmenjava znanja, udeležba v skupnih dejavnostih in učenje jezikov bodo prispevali k povečanju medsebojnega razumevanja mladih iz obeh držav, spodbujanju skupnih interesov ter razširitvi njihovih obzorij prek spoznavanja raznolikosti. Skozi dva javna čezmejna dogodka bo projekt v enem letu okrepil vezi med skupnostmi in postavil temelje za prihodnje sodelovanje. V obdobju enega leta bosta organizirana dva javna kulturno-umetniška dogodka – eden v Občini Mače in eden v Občini Sveti Andraž v Slovenskih goricah. Program obeh dogodkov bo vključeval nastope folklornih in umetniških skupin, medsebojno učenje slovenskega in hrvaškega jezika ter skupno učenje o pomenu solidarnega delovanja v kriznih situacijah na primeru vaj gasilcev. Projekt bo rezultiral v močnem partnerstvu obeh občin, ki bo v prihodnosti privedlo do novih dogodkov, projektov in pobud. Otroci, mladi in lokalno prebivalstvo bodo vzpostavili sosedsko prijateljske odnose in postavili temelje za nadaljnje druženje in sodelovanje. Projekt bo z vlaganjem v ljudi okrepil tako programska kot tudi čezmejna območja. Inovativni element projekta je prav osredotočenost na gradnjo zaupanja že od najzgodnejšega obdobja – vključevanje mladih in otrok bo prineslo dolgoročno sodelovanje med dvema lokalnima skupnostnima iz Hrvaške in Slovenije.

Vir: prijavnica SIHR00313

Naziv projekta: Likovni izzivi prekomejne dediščine: Zgodba dveh galerij

Stroškovnik projekta (ESRR sredstva): EUR 8.192,00

Trajanje projekta: 1. 6. 2025 – 30. 4. 2026

Projektni partnerji: Galerija Božidar Jakac – Muzej moderne in sodobne umetnosti, Pučko otvoreno učilište Samobor, Zaklada Zlatko i Vesna Prica

Projekt BoART je zasnovan z namenom naslavljanja pomanjkanja poznavanja in ozaveščanja o skupni kulturni dediščini na obeh straneh meje. S svojimi aktivnostmi želimo nagovoriti mlajše otroke, od 1. do 8./9. razreda, ki se v današnjem hitrem svetu nenehnih vizualnih stimulacij, ki jih prinašajo socialna omrežja, spletne platforme in podobno, premalo zavedajo skupne likovne dediščine ter tradicije sodelovanja na obmejnih območjih iz preteklosti. Kot konkreten primer te dediščine izpostavljamo skupne točke med partnerskimi organizacijami, zlasti umetniško razstavo del umetnika Zaltaka Price, ki je potekala leta 1971 v Lamutovem likovnem salonu v Kostanjevici na Krki, pri čemer so Pricina dela danes del Gorjupove zbirke Galerije Božidar Jakac.
Vzpostavitev Schengenskega režima na zunanji meji Hrvaške sicer lajša obmejno prehajanje, vendar je še vedno premalo prisotno v vsakdanih migracijah ali pri izvajanju šolskih in prostočasnih dejavnosti. Z vključitvijo učencev iz obeh strani meje v sodelovanje na dogodkih želimo okrepiti zavedanje o pomenu skupne dediščine ter poudariti potrebo po medsebojnem učenju in pridobivanju izkušenj.
S tem ciljem razvijamo skupen pedagoški material, ki bo služil kot vodnik za izvedbo ustvarjalnih in umetniških delavnic. Ta material bo zasnovan z namenom naslavljanja skupne potrebe po oblikovanju programov in izmenjav s obeh strani meje. Hkrati bo predstavljal vodilo za pripravo dogodkov, ki so vezani na skupno likovno dediščino. Njegov namen je spodbujati spoznavanje te dediščine tako na teoretični ravni kot tudi preko interaktivnih metod (delavnic), ki bodo dodatno obogatile izkušnje otrok. S tem želimo graditi povezave na obmejnem območju, spodbujati medkulturno razumevanje ter spodbujati kreativnost in sodelovanje.

Vir: prijavnica SIHR00350

Naziv projekta: Kulturna povezava: LINKAJ (LINk KAjkaviano in Knjižnico Šmarje pri Jelšah)

Stroškovnik projekta (ESRR sredstva): EUR 15.974,40

Trajanje projekta: 20. 3. 2025 – 19. 12. 2025

Projektni partnerji: Kajkaviana – društvo za prikupljanje, čuvanje i promicanje hrvatske kajkavske baštine, Javni zavod Knjižnica Šmarje pri Jelšah

Društvo Kajkaviana iz Donje Stubice (HR) in Knjižnica Šmarje pri Jelšah (SLO) sta skupaj zasnovala projekt »Kulturna povezava: LINKAJ (LINk KAjkaviano in Knjižnico Šmarje pri Jelšah)«. Projekt temelji na skupnem interesu za kulturo in dediščino kot vez, ki odpira prostor komunikacije z namenom poglabljanja razumevanja in medsebojnega zaupanja ter močnejše povezanosti prebivalcev Krapinsko-zagorske županije in Savinjske regije. Projekt želi deliti izkušnje in primere dobrih praks pri aktivnostih za izboljšanje kulturnega življenja v skupnosti ter hkrati opozoriti na vezi, ki povezujejo omenjene regije z namenom zmanjševanja medsebojnih razlik s sodelovanjem in spodbujanjem družbenega, gospodarsko in teritorialno kohezijo.
Glavni izziv projekta je zastavljen tako, da udeleženci niso le pasivni opazovalci dogodkov, ki jih nekdo zanje organizira, temveč se z aktivnim vključevanjem v izmenjavo kulturnih vsebin privlačnost dogodkov veča. Partnerski instituciji bosta tako koordinatorici štirih čezmejnih dogodkov, v katerih lokalno prebivalstvo postane glavni akter izmenjave znanja in izkušenj z namenom spodbujanja medsebojnega zaupanja z delovanjem »od državljanov za državljane«. Ob tem so v ospredju vprašanja: kako dobro se poznamo in jezikovno razumemo, na kaj smo ponosni oziroma kaj bi kot posebno dragoceno in pomembno tako iz naše tradicije kot sodobne kulture radi predstavili sosedom? Projekt LINKAJ bo vključeval elemente kulturne raznolikosti preko primera sodobne književnosti, pa tudi ljudskih legend, običajev in tradicionalnih veščin, da bi spodbujal vključenost in slavil bogato kulturno dediščino regije, ki je v preteklosti vključevala veliko večjo povezanost na podlagi tradicionalnih romarskih poti. Najpomembnejša komunikacijska sporočila, ki jih posreduje projekt LINKAJ, so: zgodovinske povezave med omenjenimi območji obstajajo, kulturna dediščina je bogata in raznolika in jo je pomembno ohraniti in promovirati za prihodnje rodove, z načrtovanim programom, ki vključuje 4 kulturne dogodke, pa bodo predstavljeni izbrani primeri dediščine, kar dokazuje, da imata omenjeni regiji še veliko prostora za prihodnje sodelovanje.
Partnerski ustanovi delujeta v manjših mestih, kjer je zaradi geografske oddaljenosti organizacija kulturnih vsebin zahtevnejša – za razliko od velikih mest. Vztrajanje pri organiziranju programov v manjših skupnostih je še posebej pomembno za vse tiste, ki zaradi socialno-ekonomskega položaja in ekonomskih ovir ne morejo zadovoljiti svojih kulturnih potreb. Poleg tega tovrstni programi ustvarjajo možnosti za vključevanje različnih interesnih skupin, lokalnih nevladnih organizacij, lokalnih malih in srednje velikih podjetij ter obrtnikov, kar odpira možnosti za nadaljnje medsektorsko sodelovanje. Vse našteto dokazuje, da projekt LINKAJ spodbuja pomembno načelo inkluzije.
4 srečanja s kakovostno kulturno vsebino bodo osnova za oblikovanje okrepljene skupine udeležencev s področja delovanja društva Kajkaviana in Knjižnice Šmarje pri Jelšah, ki se bo seznanjala s kulturo in dediščino ter vrednotami regije, saj se zaveda skupnih jezikovnih vezi ter kulturnih vrednot, na katere je upravičeno ponosna. Omenjena skupina bo izhodišče za prihodnje sodelovanje pri novih projektih in dokaz vzpostavljenih dobrososedskih odnosov, partnerski instituciji pa bosta med izvajanjem projekta okrepili svoje sodelovanje in ustvarili trdne temelje za nadaljnje sodelovanje po zaključku projekta LINKAJ.

Vir: prijavnica SIHR00393

Naziv projekta: Krepitev povezanosti in zaupanja z izvajanjem umetniške dejavnosti.

Stroškovnik projekta (ESRR sredstva): EUR 8.192,00

Trajanje projekta: 1. 4. 2025 – 31. 12. 2025

Projektni partnerji: Likovno udruženje Čakovec, Glasbeno društvo Ivo-As

Projekt je usmerjen na območje s slovenske strani: Podravske in Pomurske regije ter s hrvaške strani na Međimursko županijo na državljane, starejše od 54 let. Kako na ovom območju že decenijama obstaja gospodarska i kulturna suradnja med slovenskih i hrvaških državljanov, ki je za čas osamostaljenja vsake od dveh držav v rahlo padu. Cela situacija je kulminirala ob pandemije, ko so se vsi kontakti poprilično zmanjšali. Pojačavanjem zaščite Evropske unije pri uporabi Schengenskega sporazuma se je dodatno otežila suradnja državljanov iz obje države. Ti novi oblici komunikacije med državljani oziroma zmanjšanje komunikacij so se največ zaznali pri osebah, starejših od 54 let, pri katerih so obstajale dolgotrajne interakcije prekomejne povezanosti (ekonomske, rodbinske in sl.).
Glavni cilj projekta je uspostava sodelovanja med projektnimi partnerji ter državljani, starejšimi od 54 let, z obema stranema, ki povezuje likovno in kreativno izražanje ter skupne interese. Ciljno skupino povezuje in vest o ekologiji ter želja po novih znanjih in novih vrednotah. Skozi 2 skupna dogajanja za skupaj 80 državljanov 54* bodo podane pomembne informacije o pomembnosti zaščite narave in vzpostavitvi mehanizmov trajnostnega upravljanja, od česar bo največ koristilo lokalno prebivalstvo.
Glavni izhodi projekta so uspostava sodelovanja in povezanost partnerskih organizacij ter udeležencev skupnih dogodkov. Skozi izvedbo bodo podpisali sporazum o nadaljnjem sodelovanju med Likovnim združenjem Čakovec in Glasbenim društvom Ivo-As. Vključevanjem v sam projekt in drugih udrug, ki imajo tudi ciljno skupino starejših od 54 let.
Provedba projekta bo vplivala na državljane lokalnih skupnosti skozi interakcijo z državljani iz druge države ter podelila svoja znanja. Kod vseh ostalih državljanov, ki se bodo posredno spoznali s projektom, skozi fizične kontakte z državljani, ki so vključeni v projekt, ali skozi različne kanale prenosa informacij (mediji, družbene platforme na internetu) se bo razvila želja za povečanje kakovosti življenja. To bo mogoče vključiti v nekatere nove projekte in aktivnosti, ki bodo prinašale zadovoljstvo državljanom in zahvaljujoč temu, da se bo izboljšalo njihovo zdravstveno stanje. Vsi ostali državljani, ki se bodo posredno spoznali s projektom skozi fizične kontakte z državljani, ki so vključeni v projekt, ali skozi različne kanale prenosa informacij (mediji, družbene platforme na internetu)
Prekogranična suradnja je nujna, ker prispevajo, da se člani ciljne skupine skozi nadaljevanje druženja ne samo po izobraževanju in delavnici, nego in menjavi stikov ter druženje v prihodnjih dogodkih, ki so jih projektni partnerji dogovorili že pri samem načrtovanju projekta. Na taj način se skozi druženja odpirajo nove teme in interesi za nadaljnje sodelovanje, se izmenjujejo podatki državljanov, ki sodijo v projekt pri spoštovanju zaščite podatkov (GDPR) in delijo se iskustva, ki ustvarjajo nova prijateljstva za prihodnje obdobje. Dogovarjanjem novih izobraževanj in delavnic zagotavlja trajnost projekta v nekaterih novih bodočih suradnjah.
Novo u projektu je prav pronalaženje in uporaba ekoloških materialov pri ustvarjanju umetniških del.

Vir: prijavnica SIHR00414

Naziv projekta: Šahovski mostovi med Lendavo in Čakovcem

Stroškovnik projekta (ESRR sredstva): EUR 24.800,00

Trajanje projekta: 1. 5. 2025 – 31. 10. 2025

Projektni partnerji: ŠAHOVSKA ZVEZA SLOVENIJE, ŠAHOVSKI KLUB “STRIDON” ŠTRIGOVA

Šahovska zveza Slovenije kot vodilni partner in Šahovski klub Stridon kot projektni partner bosta v soorganizaciji izvedla dva večja čezmejna dogodka s šahovsko vsebino pri čemer bo eden v Lendavi in eden v Čakovcu. Dogodka sta zasnovana na način, da sta atraktivna za širše občinstvo, tako za tiste, ki poznajo šahovsko igro, kot tudi za tiste, ki je ne poznajo. Posebna pozornost bo dana otrokom in tudi starejšim. Na območju Lendave in Čakovca bomo omogočili, da se ljudje iz obeh strani meje spoznavajo, povezujejo in gradijo medsebojno sodelovanje. Poskrbeli bomo, da bodo na obeh dogodkih enakomerno zastopani udeleženci iz celotnega čezmejnega območja.

Cilj projekta je, da se med prebivalci Lendavske in Čakovske občine vzpostavljajo nove vezi in krepi medsebojno zaupanje, s ciljem povečanja medsebojnega sodelovanja. Hkrati pričakujemo tudi dogovor za nadaljnje sodelovanje med vsaj dvema organizacijama (vsaj ena iz Slovenije in ena iz Hrvaške). Dogodki bodo organizirani ob upoštevanju trajnostnih načel.

Projekt ima dva glavna učinka in sicer Čezmejno sodelovanje obeh projektnih partnerjev in izvedba dveh javnih čezmejnih dogodkov. Učinka sta usklajena s ciljem projekta in sta namenjena prebivalcem čezmejnega območja in organizacijam, ki delujejo za prebivalce tega območja. Glavno korist od projekta bodo imeli prebivalci, ki se bodo dogodkov udeležili in bodo navezali nove ali obnovili stare stike s prebivalci druge strani meje, kar jim bo omogočilo dolgoročnejšo tesnejšo povezanost, ki pozitivno vpliva na kakovost življenja ob meji.

Projekt je načrtovan na način, da skozi igro na zabaven način omogoči druženje in medsebojno spoznavanje ljudi, ki živijo ob meji. Hkrati je velik izvedbeni in promocijski poudarek na tem, da se obeh dogodkov udeležijo prebivalci iz obeh strani meje v kar čim bolj enakem številu. To nam omogoča čezmejno partnerstvo.

Šah, kot ena svetovno najbolj popularnih iger, se je že večkrat izkazal kot odlično orodje za povezovanje ljudi različnih starosti, jezikov, narodnosti, prepričanj in usmeritev. Glede na to, da na območju občin Lendava in Čakovec ta potencial še ni bil izkoriščen, želimo da tudi prebivalci tega območja uporabijo šah za grajenje novih in trdnejših medsebojnih povezav.

Vir: prijavnica SIHR00429

Naziv projekta: DOBRI SOSEDJE – SOSEDJE GRADIMO ČEZMEJNO SKUPNOST ZA BOLJŠI JUTRI

Stroškovnik projekta (ESRR sredstva): EUR 24.800,00

Trajanje projekta: 1. 5. 2025 – 30. 4. 2026

Projektni partnerji: JEZERSKI HRAM, ZAVOD ZA OHRANJANJE NARAVNE IN KULTURNE DEDIŠČINE, CERKNICA, SLOVENSKO KULTURNO DRUŠTVO GORSKI KOTAR

Skupni izzivi, ki jih rešujemo:
– odtujenost in nepovezanost ljudi na čezmejnem območju Primorsko-notranjske in primorsko-goranske regije
– ni sodelovanje na čezmejnem območju ne med posamezniki, ne med organizacijami
– ni prijateljskih povezav med posamezniki in ne poslovnih povezav med organizacijami
– osnovnošolci, splošna javnost, organizacije ne poznajo več skupne zgodovine območja, kulture-kulture dediščine čezmejnega območja
– ni motivacije za poglobitev odnosov z čezmejnim območjem
– ni priložnosti za povezovanje in sodelovanje, za premagovanje jezikovnih ovir z druženjem
– ni dovolj tematskih prireditev, ki bi vključevale in združevale kulturo in šport na čezmejnem območju
– trajnostni razvoj ni prepoznan kot prioriteta in v čezmejnem območju ni identificiranih dobrih trajnostnih praks na
področju kulture in športa
– ni forme, ki bi povezovala organizacije po vsebinah npr. v mrežo s čimer bi lahko okrepili svojo moč v sektorju

Splošni cilj projekta in spremembe, ki jih želimo doseči:
– vzpostavitev/izboljšanje medsosedskih odnosov prebivalcev (osnovnošolci, splošna javnost) in organizacij na območju Primorsko-notranjske in Primorsko-goranske regije. Z izvedbo prireditev, ki obravnavajo tematiko skupne zgodovine in kulturne dediščine ter spodbujajo aktiven življenjski slog gradimo medsebojno vez, zaupanje za nadaljnje čezmejno sodelovanje. Rezultate potrebujejo ciljne skupine. Ciljamo k spremembi vedenja, zavedanja, znanja in vzpostavitvi dolgoročnega sodelovanja.

Glavni učinki in kdo bo imel koristi od njih: bodo uporabljeni po poteku projekta in imeli bodo trajen vpliv na čezmejno območje. Trajen vpliv se zagotavlja preko uporabnikov, predstavnikov ciljnih skupin, ki bodo navedene učinke vključili v svoje vsakdanje, izobraževalno, družabno ali poslovno življenje. Vsi učinki krepijo medsebojno zaupanje s spoznavanjem skupnih vrednot ter skupnega okolja.

Nova vedenja/zavedanja o skupni kulturni dediščini čezmejnega območja: predstavniki ciljnih skupin jih bodo uporabili pri nadaljnjih aktivnostih v vsakdanjem življenju. Za osnovnošolce pomenijo nova znanja nove priložnosti za vključevanje kulturne dediščine v nove projekte, učenje. Za splošno javnost predstavlja nove možnosti za turistično udejstvovanje in širjenje obzorij. Za interesne skupine pa nova vedenja predstavljajo nove priložnosti za poslovne povezave z izhodiščem v trajnostnem razvoju, za nove projekte, tematike za sodelovanje.

Nova znanja, spretnosti, veščine s področja kulture, jezika in športa na čezmejnem območju: predstavniki ciljnih skupin jih bodo uporabili za razvoj novih produktov (tradicionalna znanja obdelovanja lesa, volne, drugih materialov iz narave,…), za nove projekte v šolah (učenci nova znanja prenašajo na druge).

Nova prijateljstva in poznanstva: močan socialni učinek novih prijateljstev in poznanstev bodo na dolgi rok uporabili vsi predstavniki ciljnih skupin. Omogoča jim premagovanje osamljenosti z druženjem, poslovne povezave med organizacijami s tematikami trajnostnega razvoja, možnosti za nove kulturne in športne dogodke. Moč in razlog za vztrajanje na podeželju, namen za ohranitev poseljenosti čezmejnega (manj razvitega) območja.

Vzpostavljene nove povezave med organizacijami na področju kulture in športa: omogočajo nove projekte, nove vsebine, okrepljen položaj organizacij v območju, večji vpliv združenih organizacij tako na področju kulture kot športa.

Izmenjava znanj in dobrih praks med organizacijami na čezmejnega območja je za organizacije zelo dragocena. Organizacije izboljšajo svoje poslovanje, znajo poudariti pomen trajnostnega razvoja in prvin le tega v svojih storitvah, proizvodih, oblikujejo nove projekte, nove čezmejne produkte na temelju kulture in športa.

Načrtovani pristop je izvedba prireditev po prehodni identifikaciji vsebin, motivaciji za sodelovanje in pa po prireditveni aktivnostih z namenom ustvarjanja pozitivne in vključujoče klime za dolgoročno sodelovanje tudi po izteku projekta. Potreba po čezmejnem sodelovanju je identificirana in tudi v praksi zaznana – ljudje na čezmejnem območju potrebujejo dogodke, da se medsebojno spoznajo in družijo, imajo potrebo po spoznavanju vsebin kulture in športa na območju kot področij, ki združujeta. Imajo potrebo po povezavah med organizacijami na vsebinskem področju za okrepitev vsebinskega področja, skupni nastop za večji vpliv v lokalnih in regionalnih strukturah. S tem tudi potreba po pozicioniranju območja kot pomembnega, bogatega z naravnimi in kulturnimi viri, priložnostmi za razvoj, nova delovna mesta, ki temeljijo na elementih trajnostnega razvoja.

Novo in izvirno pri projektu je predvsem to, da k problematiki pristopamo po principu od spodaj navzgor. Od ljudi za ljudi s poudarkom na mladih. Vsebine projekta so združene na inovativen način – področje kulture in športa navadno niso obravnavane skupaj. Princip je nov za čezmejno področje tako vsebinsko kot organizacijsko, saj tovrstnih dogodkov v teh dveh regijah ni.

Vir: prijavnica SIHR00446

Naziv projekta: Prepletene pridne roke

Stroškovnik projekta (ESRR sredstva): EUR 14.336,00

Trajanje projekta: 1. 4. 2025 – 31. 10. 2025

Projektni partnerji: Dvor Trakošćan, Posavski muzej Brežice

Skupni izziv
Obmejna območja Slovenije in Hrvaške so gojila in še vedno gojijo podobne oblike različnih kulturnih in rokodelskih tradicij. Stari rokodelski izdelki so skoraj identični, razlikujejo se le v tehnikah ali uporabi različnih materialov. V preteklosti so na celotnem območju mnogi rokodelski izdelki igrali pomembno ekonomsko in socialno vlogo za lokalno prebivalstvo, medtem ko se danes z nekaterimi rokodelskimi dejavnostmi ukvarja vse manj ljudi, mladi pa zanje kažejo malo zanimanja.

Sodobni čas in njegov življenjski slog postavljata pod vprašaj obstoj nesnovne kulturne dediščine. Novi mediji in načini življenja pogosto poudarjajo prihodnost, pri tem pa pozabljajo na pomembnost preteklosti. Tak pristop je privedel do tega, da danes mnogi običaji počasi padajo v pozabo. Pri prenašanju nesnovne dediščine iz roda v rod, iz generacije na generacijo, je vključevanje lokalnega prebivalstva zelo pomemben dejavnik ohranjanja tradicije. Posamezniki, v sodelovanju s kulturnimi organizacijami, lahko oživijo duh nekdanjega časa in okrepijo občutek kulturne identitete posameznika in družbe. Zato je nujno ohranjati in nadaljevati prenašati kulturno dediščino prihodnjim generacijam, da bodo te lahko prenašale znanje tistim generacijam, ki šele prihajajo.

V skladu s tem bo projekt neposredno prispeval k reševanju treh izzivov:
1. 1. Pomanjkljivo poznavanje kulturne dediščine prebivalstva na čezmejnem območju.
2. 2. Pomanjkljivo spodbujanje medgeneracijske solidarnosti skozi skupno druženje in učenje mlajših in starejših.
3. 3. Pomanjkljiva ozaveščenost prebivalstva na čezmejnem območju o pomembnosti ohranjanja kulturne dediščine.

Glavni cilj
S skupnim sodelovanjem in prenosom znanja prispevati k ohranjanju tradicionalnih veščin in rokodelstva, ki padajo v pozabo, ter okrepiti kakovost življenja prebivalstva v manjših okoljih z obeh strani meje, s tem pa ustvariti občutek skupnosti in spodbuditi prebivalstvo k deljenju in gojenju ročnih del. S tem se bo poglobilo medsebojno zaupanje in razumevanje med prebivalci ter okrepila povezanost med njimi, kot tudi izboljšalo sodelovanje med partnerskimi organizacijami.

Glavni rezultati
Izvajanje projektov bo prineslo naslednje rezultate:
• – Vzpostavljeno čezmejno sodelovanje in povezano prebivalstvo prek prenosa znanja in veščin na področju ohranjanja kulturne dediščine.
• – Skupno organizirane čezmejne prireditve za otroke, mladostnike, družine in starejše z namenom spodbujanja stikov, povečanja povezanosti in interakcije med ljudmi z obeh strani meja.
• Kombinacija načrtovanih rezultatov bo pripomogla k ohranjanju tradicionalnih veščin in rokodelstva skozi medgeneracijsko učenje o pomembnosti kulturne dediščine in bogastva čezmejnega območja, ki je pomembno za ohranjanje kulturne dediščine in povečanje kakovosti življenja prebivalstva z obeh strani meja.

Čezmejno sodelovanje
Glede na skupne zgodovinske okoliščine iz obdobja baroka ima projektno čezmejno področje veliko skupnih značilnosti, ki predstavljajo podobne izzive in so vplivale na razvoj tega območja kot celote. Uporaba nesnovne dediščine igra pomembno vlogo pri ohranjanju, raziskovanju in predstavljanju te dediščine. S pomočjo razstav, delavnic, koncertov, gledaliških predstav, interaktivnih programov in drugih oblik interpretacije se obiskovalcem omogočajo priložnosti za globje in čustveno razumevanje kulturne tradicije nekega kraja. Vendar takšno delovanje ostaja mednarodno neopaženo, zato se projekt lahko vzpostavi le s čezmejnim delovanjem. Meje neposredno in posredno vplivajo na življenja državljanov, pri čemer več kot tretjina državljanov živi in dela v obmejnih območjih Evrope. S čezmejnim sodelovanjem se bo spodbudilo premagovanje ovir in izboljšanje kakovosti življenja prebivalcev obmejnih regij. Ustanovili se bodo lokalni stiki med ljudmi z obeh strani meje, začela nova partnerstva, spodbujala izmenjava izkušenj in gradnja zaupanja.

Inovativnost
Projekt vključuje inovativne rešitve, ki bodo omogočile, da se dediščina projektnega območja predstavi na drugačen, poučen in privlačen način, s čimer se bodo spodbudile mlajše generacije k ohranjanju rokodelske dediščine. To se nanaša predvsem na dejavnost izdelave interaktivne dvojezične knjižice za otroke, preko katere bodo na zabaven in interaktiven način spoznavali obdobje baroka, kulturo življenja in navade. Knjižica bo predstavljala izobraževalni material, namenjen vsem ciljnim skupinam, še posebej otrokom, in bo na voljo tudi v spletni različici na družbenih in uradnih spletnih mestih partnerjev. Poleg tega bodo delavnice izdelave rokodelskih izdelkov spodbujale uporabo naravnih in recikliranih materialov ter se tako prilagajale današnjemu načinu življenja.

Vir: prijavnica SIHR00450

Naziv projekta: Občutite zdravje, dediščino in naravo skozi doživljanje istrskega oljčnega olja – trajnostno povezovanje za »zeleno« prihodnost

Stroškovnik projekta (ESRR sredstva): EUR 24.800,00

Trajanje projekta: 1. 4. 2025 – 30. 9. 2025

Projektni partnerji: Terra Centuria – zadruga za razvoj podeželja z.b.o., socialno podjetje, Institut za poljoprivredu i turizam, Udruga maslinara “Olea” Tar

Projekt ISTRIAoilFEST postavlja v ospredje oljkarstvo, ki predstavlja temeljno tkivo istrske pokrajine in kulture. Oljkarstvo kot tipična regionalna panoga presega zgolj gospodarski pomen in seže v globine zdravja, ekologije ter kulturne dediščine slovenskega in hrvaškega dela Istre. Oljčno olje ni zgolj sestavni del kulinarike, temveč dragocen »eliksir«, ki nosi zdravilne lastnosti za človeško telo in zdravje. Ekološko pridelano oljčno olje odraža spoštovanje do zemlje in biotske raznovrstnosti ter spodbuja trajnostne prakse, ki ohranjajo okolje in značilno kulturno krajino te čezmejne regije.
Oljkarstvo in oljčno olje nista zgolj zgodovinska zapuščina, temveč živa tradicija, ki se prenaša iz roda v rod, k čemer bo pripomogel tudi projekt ISTRIAoilFEST. V okviru projekta bosta namreč izvedeni dve čezmejni prireditvi na temo istrskega oljčnega olja, ena na območju slovenskega dela Istre in ena na območju hrvaškega dela Istre. Glavna ideja projekta je čezmejno povezati regijo Istra v praznovanju oljčnega olja, ki združuje zdravstveni, ekološki in kulturni pomen oljčnega olja ter na ta način okrepiti medsebojne vezi in razumevanje med pridelovalci oljčnega olja in ljudmi, ki živijo na obmejnem območju in dajejo oljčnemu olju poseben pomen.

Projekt ISTRIAoilFEST naslavlja teritorialne izzive in priložnosti na programskem območju, ki se kažejo v želji po povezovanju in krepitvi vezi in zaupanja med lokalnimi prebivalci slovenskega in hrvaškega dela Istre na področju oljkarstva, kot tradicionalne panoge kmetijstva v Istri, in spoznavanju kvalitetnega istrskega oljčnega olja, kot »eliksirja« zdravja in pomembne tradicionalne kulinarične sestavine. Čeprav je v Istri, še posebej v hrvaškem delu Istre oljkarstvo rastoča panoga kmetijstva, pa oljkarstvu, če ne bomo navdušili mlade generacije za prevzemanje kmetij in proizvodnje, še vedno grozi opuščanje panoge in starih oljčnikov, kar posledično ne pomeni samo opuščanje panoge, temveč tudi propadanje tradicionalne istrske kulturne krajine in posledično zmanjševanje biotske raznovrstnosti.

Glavni cilj projekta ISTRIAoilFEST je krepitev čezmejnih vezi med ljudmi na področju slovenskega in hrvaškega dela Istre preko druženja vseh generacij ob učenju in spoznavanju kvalitetnega istrskega oljčnega olja, da bi na ta način spodbudili čezmejni prenos ekoloških praks in prenos iz roda v rod te izjemne istrske tradicije. Vzpostavljeno bo tudi dolgoročno čezmejno partnerstvo za spodbujanje ekoloških praks v oljkarstvu ter ohranitev kulturne krajine oljčnikov in biotske raznovrstnosti Istre.

Glavni učinki projekta ISTRIAoilFEST bodo organizirana dva večja čezmejna dogodka, ki bosta imela vpliv na prebivalce čezmejnega območja, kot tudi na druge ciljne skupine, ter vzpostavljeno čezmejno partnerstvo ISTRIAoilFEST.
Oba čezmejna dogodka projekta ISTRIAoilFEST bosta kulturno-okoljska dogodka, ki bosta vključevala druženje prebivalcev na čezmejni predstavitvi in degustaciji ekoloških oljčnih olj s spremljevalnimi aktivnostmi učenja in ozaveščanja o ekološkem oljkarstvu ter sodelovanju v poučnih vsebinah. Celotno vzpostavljeno projektno partnerstvo bo aktivno sodelovalo pri organizaciji in izvedbi obeh čezmejnih dogodkov.

Preko skupne kulturno-zgodovinske in geografske povezanosti slovenskega in hrvaškega dela Istre ter skupne čezmejne dediščine oljkarstva in tradicije uporabe oljčnega olja v Istri kot čezmejni geografski pokrajini, je utemeljena tudi potreba po čezmejnem sodelovanju projektnih partnerjev in želji po ustanovitvi dolgoročnega čezmejnega partnerstva, da bi ohranili istrsko krajino, v kateri prevladujejo vizure na oljčne nasade, in z namenom ohranitve gojenja oljk, ki je med drugim del neprecenljivega vira biotske raznovrstnosti, katere valorizacija mora biti trajnostna za prihodnje generacije prebivalcev Istre.

Inovativnost tega projekta se kaže v tem, da bo na teh dogodkih, organiziranih na slovenskem in hrvaškem delu Istre, glavna pozornost namenjena ekološkemu oljkarstvu in ekološkim oljčnim oljem, kar je nova, vendar z vidika okoljske in podnebne odgovornosti, zelo pomembna praksa na tovrstnih dogodkih. Inovativen element projekta je tudi aktivno vključevanje otrok ter vrtcev in šol v tovrstne dogodke, otroci bodo v projekt aktivno vključeni na način, da bodo izdelovali likovna dela na temo oljk in oljčnega olja, obiskali oljčnike, kjer bodo sadili oljke, degustirali oljčno olje in sodelovali v izvedbi raziskovalnega poskusa z oljčnim oljem. S tem želimo te mlada generacije od malih nog navdušiti nad oljkarstvom, kar je izredno pomembno za nadaljnji razvoj oljkarstva v Istri ter prenos tradicije oljkarstva iz roda v rod.

ISTRIAoilFEST – občutite zdravje, dediščino in naravo skozi doživljanje istrskega ekološkega oljčnega olja – trajnostno povezovanje za »zeleno« prihodnost!

Vir: prijavnica SIHR00466

Naziv projekta: Pokaži, sosedu kaj znaš

Stroškovnik projekta (ESRR sredstva): EUR 24.800,00

Trajanje projekta: 1. 4. 2025 – 31. 10. 2025

Projektni partnerji: Kulturno-umjetnička udruga “Seljačka sloga Nedelišće”, Prosvetno društvo Središče ob Dravi, Kulturno društvo Obrež

Projekt se imenuje “Sosed pokaži kaj znaš”, akronim projekta: “Pokaži mi, kaj znaš”, in je usmerjen v poglabljanje medsebojnega zaupanja in razumevanja med prebivalci čezmejnega območja Interreg SI-HR. Pred uvedbo meja so bila društva zelo dobro povezana, tako močna, da so včasih imela istega voditelja in vadila isti folklorni program, čeprav gre za različne tradicionalne plese.
Vsa tri društva iz projekta so del Alpskega območja in osnova plesa je enaka. Po uvedbi meja se je vse spremenilo, asociacije so se oddaljile in povezanost se je zmanjšala. Ravno ko so se ponovno odprle meje in ustvarila možnost sodelovanja, nas je zadela dveletna pavza, ki jo je povzročila covidna pandemija zaprtih meja, prepovedi javnega in zasebnega zbiranja. Po razglasitvi konca pandemije covida je končno napočil čas brezplačnih javnih in zasebnih druženj ter odprtih meja, kar daje možnost obnovitve čezmejnega sodelovanja med kulturnimi in drugimi društvi.
Glavni cilj projekta »Sosed pokaži, kaj znaš« je povezovanje in poglobitev sodelovanja treh društev v čezmejnem prostoru. Kulturno umetniško društvo Seljačka sloga Nedelišće kot vodilni projektni partner iz Hrvaške ter projektna partnerja Prosvetno društvo Središče ob Dravi in Kulturno društvo Obrež iz Slovenije, ki bodo skupaj sodelovali pri razvoju projekta, skupni izvedbi in skupnem financiranju. Poudarek projekta je na skupno organiziranem kulturnem sodelovanju med društvi, ki bo poglobilo njihovo sodelovanje in povezalo lokalno prebivalstvo. S tem projektom želimo vzpostaviti dolgoročno sodelovanje med kulturnimi društvi, ki sodelujejo v projektu. Z obnovitvijo sodelovanja med kulturnimi društvi iz projekta bomo dosegli medsebojno zaupanje in razumevanje med prebivalci obmejnih območij.
Projekt bo skozi dve aktivnosti v projektu prenašal znanje in izkušnje v projekt vključenih društev, skupni nastopi pa bodo poglobili medsebojno zaupanje in razumevanje med stanovalci.

Vir: prijavnica SIHR00476

Naziv projekta: Organizacija eko sejmov in dogodkov za lokalno prebivalstvo Občine Štrigova in Občine Razkrižje

Stroškovnik projekta (ESRR sredstva): EUR 24.800,00

Trajanje projekta: 1. 5. 2025 – 31. 10. 2025

Projektni partnerji: Turistička zajednica Općine Štrigova, Občina Razkrižje

Projekt »Organizacija eko sejmov in prireditev za lokalno prebivalstvo Občine Štrigova in Občine Razkrižje« na čezmejnem območju Međimurske županije in Pomurske regije, akronim projekta Local4Locals, je osredotočen na izgradnjo zaupanja med obmejnimi občinami in prebivalstvom. Glavni cilj projekta je graditi medsebojno zaupanje in razumevanje med ciljnimi skupinami čezmejnega območja z organizacijo eko tržnice v Štrigovi, sejma domačih izdelkov v Občini Razkrižje, naselje šafarsko, in skupne gastronomske prireditve na mejnem prehodu Gibina, kar bo prispevalo k boljši povezanosti in sodelovanju deležnikov v obmejnem prostoru. Pogost izziv, s katerim se ukvarjamo, je ponovno združevanje lokalnega prebivalstva po ukinitvi mejnega prehoda. Schengenska meja je močno vplivala in spremenila življenje na območju sosednjih občin, saj so bili prebivalci sosednjih regij že od nekdaj zelo povezani, povezave so bile umetno prekinjene, tokovi ljudi z meje preusmerjeni v notranjost, s projektom pa želimo preusmeriti tokove nazaj proti in čez mejo. Potrebo po čezmejnem povezovanju utemeljujemo s skupno kulturno dediščino, ki jo želimo po odpravi meje prevrednotiti in nadgraditi s privlačno in sprejemljivo podobo.Na obeh straneh meje prihaja do odliva mladih in vse bolj starejše prebivalstvo, na tem območju pa ni možnosti za množično zaposlovanje, zato je treba izkoristiti obstoječe vire, med katerimi izpostavljamo skupno kulturno dediščino, tradicijo pridelave vina, domače izdelke, da ustvarimo možnosti za boljše sodelovanje obmejnega prebivalstva na njihovi podlagi. Z uporabu opuščenega mejnega prehoda in novimi dogajanji pričakujemo spremembo v večjem sodelovanju, vključenosti in zaupanju prebivalcev na obeh straneh meje. Korist od teh učinkov bo zelo konkretna na ravni povezovanja čezmejnega prostora, saj z vsemi našimi aktivnostmi spodbujamo lokalno prebivalstvo k medsebojnemu sodelovanju in povezovanju. Glavni rezultati, ki bodo doseženi, so rezultat 1.1. Zagotovljena je višja raven krepitev povezovanja, mreženja in ustvarjanja zaupanja čezmejnega lokalnega prebivalstva in izid 1.2. Organizirani 3 fizični čezmejni dogodki lokalnega značaja. Skupni čezmejni dogodki so pomembni za večjo povezanost in mreženje ljudi, ki živijo na obmejnem območju, ter dvig kakovosti življenja teh ljudi. Projekt bo uporabljal pristop medsebojnega sodelovanja in povezovanja z namenom izgradnje medsebojnega zaupanja in krepitve povezovanja med ljudmi, ki živijo na čezmejnem območju Međimurja in Pomurja. Vrednost projekta se kaže v sinergiji, ki bogati vsakdanje življenje, posameznike in družbo v čezmejnem prostoru. Novosti, ki jih projekt prinaša, so vidne na področju vzpostavljanja višje ravni sodelovanja ter krepitve povezljivosti in mreženja v čezmejnem prostoru, predvsem z organizacijo dogodkov na nekdanjem mejnem prehodu Gibina. Prebivalci bodo dobili nove kulturne in gastronomske dogodke v neposredni soseščini. Okrepljeno sodelovanje bo koristilo javnim ustanovam in podpornim organizacijam. Z lokalnim pristopom in novo čezmejno organizacijo dajemo čezmejnemu sodelovanju novo dimenzijo. Spremljevalne kulturno-umetniške dogodke bodo organizirali skupaj, s čimer se bodo zmanjšali stroški organizacije in povečal čezmejni pretok ljudi. Novosti, ki jih prinaša projekt, so vidne na področju vzpostavitve skupne koordinacije spremljajočih kulturno-umetniških dogodkov. Do sedaj še nismo imeli tovrstne skupne organizacije, vendar smo partnerji pokazali potrebo in odločenost za tovrstno povezovanje. Uporaba opuščenega mejnega prehoda Gibina-Bukovje, ki iz simbola ločevanja postaja simbol povezovanja, bo imela velik vpliv na kulturni utrip in prebivalstvo.

Vir: prijavnica SIHR00493

Naziv projekta: Istrska “zelena” miza – kjer se srečajo tradicija, soustvarjanje in trajnostne prakse za dolgoročno čezmejno partnerstvo vseh generacij

Stroškovnik projekta (ESRR sredstva): EUR 24.800,00

Trajanje projekta: 1. 5. 2025 – 31. 10. 2025

Projektni partnerji: ROS.TURIST – Inštitut za odgovorni turizem, Občina Ankaran, Udruga za održivi turizam u praksi »Eco I Do«, Općina Svetvinčenat

Osrednji skupni čezmejni element projekta ISTRIANgreenTABLE predstavlja ‘istrska zelena miza’, katere namen je spodbujati čezmejno druženje prebivalcev slovenske in hrvaške Istre – Istranov – pri jedi za mizo, ter obujati skupno čezmejno nesnovno – predvsem tradicionalno kulinarično – dediščino zelenega istrskega podeželja. Osnovna koncepta projekta sta ‘ljudskost’ in tradicija – udeleženci z obeh strani meje bodo “simbolično” sedli za mizo – kot da bi se družina zbrala na »kosilu pri noni«, s čimer bodo poudarjene vrednote, kot so povezanost in kakovostno preživljanje prostega časa ter deljenje, ne samo hrane, ampak tudi skupnih izkušenj, ter krepitev občutka enotnosti, pripadnosti in zaupanja, pri čemer je predlagani koncept tradicionalne istrske mize v projektu ISTRIANgreenTABLE aktualen zaradi dejstva, da bo ta miza »zelena« oz. »trajnostna«. To pomeni, da bodo organizatorji, izvajalci in udeleženci dogodka ravnali odgovorno do okolja in družbe, vsi vidiki in aktivnosti dogodka pa bodo vključevali aktualne trajnostne prakse in ukrepe, s katerimi se bo ozaveščalo in spodbujalo prebivalce, da jih vključijo v svoja vsakdanja ravnanja in s tem prispevajo k ohranjanju našega planeta.

Projekt ISTRIANgreenTABLE je torej odziv na teritorialne izzive in priložnosti na programskem območju, ki se kažejo v želji po (1) povezovanju in krepitvi vezi ter zaupanja med prebivalci slovenske in hrvaške Istre, (2) ozaveščanju in uvajanju trajnostnih praks v vsakodnevno življenje čezmejnih prebivalcev ter spodbujanju k temu, da postanejo »ambasadorji« trajnostnih praks v širšem okolju, ter (3) obujanju izginjajoče istrske nesnovne kulturne dediščine in ustnega izročila – tradicionalne hrane in receptov. Projekt poudarja tudi priložnosti za promocijo socialne vključenosti oseb, kot so starejše osebe, osebe s posebnimi potrebam, manjšine, itd.).

Preko skupne kulturno-zgodovinske in geografske povezanosti slovenske in hrvaške Istre ter skupne čezmejne potrebe po uvajanju trajnostnih praks v vsakdanje življenje, ki je še posebej prisotna zaradi velike turistične obremenjenosti Istre kot čezmejne geografske pokrajine, je utemeljena tudi potreba po čezmejnem sodelovanju projektnih partnerjev in želji po ustanovitvi dolgoročnega čezmejnega partnerstva, da bi Istro v čim bolj izvornem stanju ohranili tudi za prihodnje generacije.

Splošni cilj projekta ISTRIANgreenTABLE je krepitev čezmejnih vezi in zaupanja med ljudmi, ki živijo na območju slovenske in hrvaške Istre, in sicer preko druženja za Istrsko »zeleno« mizo ter ozaveščanja lokalnega prebivalstva o pomenu trajnostnih praks in prehoda na nizkoogljično družbo, s poudarkom na upoštevanju lokalne tradicije in lokalnega izvora surovin, proizvodov in storitev ter socialne vključenosti.

Ključni učinek/rezultat projekta ISTRIANgreenTABLE bo vzpostavljena dolgoročna čezmejna »zelena« mreža projektnih partnerjev in drugih deležnikov s področja trajnostnega, okolju in družbi prijaznega delovanja. Jedro trajnostne mreže bodo predstavljali štirje čezmejni partnerji, in sicer projektna partnerja na slovenski strani ROS in Občina Ankaran, na hrvaški strani pa ECO I DO in Općina Svetvinčenat.

V projektu ISTRIANgreenTABLE bosta organizirana 2 večja čezmejna dogodka, ki bosta imela vpliv na prebivalce čezmejnega območja. En projektni dogodek bo izveden v Sloveniji, drugi projektni dogodek pa na Hrvaškem. Oba čezmejna dogodka ISTRIANgreenTABLE bosta kulturno-trajnostna/okoljska dogodka – vključevala bosta pogostitev v okviru tradicionalne istrske »zelene« mize s spremljevalnimi aktivnostmi učenja in ozaveščanja o zelenem prehodu ter tradicionalnimi zabavno-rekreativnimi vsebinami. Vsi projektni partnerji bodo aktivno sodelovali pri organizaciji in izvedbi obeh čezmejnih dogodkov.

Izvirnost projekta ISTRIANgreenTABLE se kaže v prepletanju ljudske tradicije in nesnovne dediščine na eni strani ter sodobnega koncepta »zelene« trajnosti na drugi strani. Projekt namreč inovativno aktualizira tradicionalno mizo z okoljsko in podnebno odgovornimi pristopi, vključno z merjenjem ogljičnega odtisa dogodka. Izvirnost projekta se kaže tudi v uvedbi »ISTRIANgreenTABLE pass« prepustnice, katere namen je, preko konkretnih, okolju prijaznih aktivnosti, spodbuditi udeležence, da postanejo “ambasadorji” trajnostnih praks na obeh čezmejnih dogodkih ter v svojem lokalnem okolju. V projektu bodo poudarjene tudi dobre prakse socialne vključenosti in upoštevanja večjezičnosti v Istri, s čimer bosta dodani socialna in humanitarna dimenzija celostnega trajnostnega pristopa. S tem projekt izstopa kot primer inovativne pobude, ki združuje dediščino, trajnost in družbeno odgovornost.

Spojimo torej istrske mize v čezmejno istrsko »zeleno« mizo in utirajmo trajnostno pot!

Vir: prijavnica SIHR00510

Naziv projekta: Izključi – Vključi: otroci in narava ponovno skupaj

Stroškovnik projekta (ESRR sredstva): EUR 15.360,00

Trajanje projekta: 1. 4. 2025 – 30. 11. 2025

Projektni partnerji: Općina Vrsar-Orsera, Občina Zreče, Osnovna škola Vladimira Nazora Vrsar, Osnovna šola Zreče

Projekt Disconnect-Connect (Izključi – vključi) simbolizira odklop od digitalnega sveta, ki za današnje otroke predstavlja velik del realnosti, da bi se otroci ponovno povezali med seboj in z naravo. Današnji otroci so zatopljeni v tehnologijo in zaklenjeni v svoje znano okolje. Ne zaznavajo svoje okolice, saj jih hiter način življenja usmerja k uporabi tehnologije in preživljanju časa v virtualnem okolju. Povezava z naravo, pa tudi z ljudmi in okoljem se vse bolj izgublja. S sodelovanjem v projektu bomo udeležence povezali z vrstniki, ki ne prihajajo le iz drugega okolja, ampak tudi iz tujejezičnega prostora.

Območjem projektnih partnerjev je skupno, da gre za zavarovana območja narave, ki imajo različne načine upravljanja, a sorodne izkušnje obiskovalcev, vključno z izkušnjami otrok obiskovalcev, med katerimi je prepoznan skupni izziv območja. Problem medsebojne odtujenosti današnjih mlajših generacij in nepoznavanja lastnega okolja je eden ključnih problemov trajnostne prihodnosti.

Glavni cilj projekta je povezovanje otrok iz čezmejnih območij Slovenije in Hrvaške, njihova integracija v družbo in socializacija z medsebojno interakcijo med naravoslovno raziskovalno dejavnostjo spoznavanja navad, kulture in jezika. Za doseganje dolgoročnega učinka čezmejnega sodelovanja v okviru projekta bomo vzpostavili Čezmejno regijo prijateljstva otrok “nosilcev dediščine”, ki bo v projektu vzpostavljena s sodelovanjem projektnih partnerjev in drugih deležnikov in se bo nadaljevalo tudi po zaključku projekta.

Območji občin Zreče (Slovenija) in Vrsar (Hrvaška) imata zavarovana območja narave z različnimi modeli upravljanja. Naravna območja občine Zreče upravljajo tako, da obiskovalce spodbujajo k aktivnemu športu in adrenalinu v naravi, medtem ko občina Vrsar upravlja z naravnimi območji na način, ki spodbuja sprostitev v naravi. Prav ta drugačnost v pristopu je zelo pomemben element čezmejnega sodelovanja, saj prinaša zanimiv izziv pestrosti dejavnosti in nalog, ki bodo otroke še dodatno pritegnile.

Skupne aktivnosti bomo umestili v naravo, kjer po eni strani bodo otroci spoznavali naravo na območju, kjer je ohranjena v svoji pristni obliki, po drugi strani pa bodo doživljali adrenalinske aktivnosti v naravi.
Dejavnosti bodo potekale v sklopu eko taborov, v katerih bodo udeleženci otroci in vzgojitelji iz Slovenije in Hrvaške, ki bodo skupaj bivali v naravi in izkusili oba vidika bivanja v naravi: sprostitev in adrenalin. Projekt otrokom omogoča potovanje v drugo državo, spoznavanje njene kulture, drugačnega okolja in premagovanje jezikovne ovire. Hkrati je projekt priložnost za lokalne samouprave za izmenjavo izkušenj o modelih upravljanja zavarovanih območij narave in priložnost za vzgojitelje za izmenjavo izkušenj pri izobraževanju otrok.

Najpomembnejši glavni rezultat projekta Disconnect – Connect je vzpostavljeno sodelovanje med projektnimi partnerji, ki bo rezultiralo v vzpostavitvi Čezmejne regije prijateljstva otrok “nosilcev dediščine”. S tem se bo povečala prepoznavnost projekta, sodelovanje projektnih partnerjev in drugih institucij pa se bo nadaljevalo s podpisom skupnega sporazuma med lokalnimi samoupravami in izobraževalnimi ustanovami ter drugimi institucijami, ki bodo sodelovale pri izvajanju aktivnosti v času projekta. Sporazum bo ustvaril temelj prijateljstva med otroki med kraji, tako da se bodo izmenjave nadaljevale tudi po projektu.
Projekt Disconnect – Connect bo dosegel tudi naslednje rezultate:
– Otroci iz Slovenije in Hrvaške bodo spoznali svoje čezmejne vrstnike, njihove navade in kulturo ter se naučili medsebojnega komuniciranja.
– Eko tabori bo potekalo z udeleženci iz Slovenije in Hrvaške, ki se bodo skupaj zadrževali v naravi in spoznavali naravno dediščino Slovenije in Hrvaške
– Medsebojna strpnost in zaupanje med otroki iz obmejnega območja Slovenije in Hrvaške se bo povečalo z boljšim razumevanjem jezika in kulture drug drugega.
– Izmenjale se bodo izkušnje pri upravljanju zavarovanih območij med lokalnimi samoupravami čezmejnega območja
– Izmenjale se bodo izkušnje vzgojiteljev otrok v zvezi z neformalnim izobraževanjem v naravi.

Inovativnost/izvirnost projekta se kaže v pristopu, ki bo oblikoval aktivnosti za otroke in njihovo medsebojno interakcijo na eko taborih. Projekt bo uporabljal izobraževanje in interpretacijo dediščine po metodologiji Interpret Europe. Interpretacija dediščine je izobraževalna dejavnost, ki želi razkriti odnos med dediščino in obiskovalci na način, da dediščino doživimo v živo, iz prve roke (first-hand experience). Metodologija Interpret Europe aktivnosti temelji na štirih standardih: ponujajo se poti do globljega pomena dediščine, dediščina postane izkušnja, spodbuja se aktivno sodelovanje in ohranjanje dediščine, uporabljajo se različne interaktivne aktivnosti: delo v parih, skupinske aktivnosti, diskusije, zastavljanje odprtih vprašanj.

Vir: prijavnica SIHR00525

Naziv projekta: Skupaj skozi ogenj in vodo

Stroškovnik projekta (ESRR sredstva): EUR 12.288,00

Trajanje projekta: 1. 4. 2025 – 31. 12. 2025

Projektni partnerji: Dobrovoljno vatrogasno društvo Žiškovec, Prostovoljno gasilsko društvo Starše

Sodelovanje in izmenjava znanja ter izkušenj na področju zaščite pred požari, naravnimi in drugimi nesrečami je vedno bila rdeča nit pri povezovanju podobnih organizacij zaščite in reševanja na Hrvaškem in v Sloveniji. Zaradi turbulentnega okolja, izboljšanje obstoječih ter razvoj novih oblik sodelovanja organizacij zahteva nove, inovativne pristope, pa tudi potrebne finančne vire. Zato je prijava tega projekta idealna priložnost za izkoriščanje dodatnih možnosti sodelovanja gasilskih organizacij na mednarodni ravni.
V tem projektu je predvideno sodelovanje Prostovoljnega gasilskega društva Starše iz Slovenije (Podravska regija) in Prostovoljnega gasilskega društva Žiškovec iz Hrvaške (Medžimurska županija). Omenjeni društvi sta že doslej medsebojno sodelovali na dogodkih, ki so bili organizirani kot redne dejavnosti društev (gasilska tekmovanja, letna srečanja), in obstaja velik interes na obeh straneh za nadaljnje širjenje medsebojnega sodelovanja ter skupno delovanje na področju zaščite pred požari, naravnimi in drugimi nesrečami, razvoj skupnih dejavnosti, usmerjenih v ciljne skupine v gasilstvu (otroci, mladi, ženske), ter skupno operativno delovanje, vse skozi medsebojno izmenjavo obstoječega znanja in izkušenj ter pridobivanje novega z organizacijo različnih skupnih aktivnosti, kot so tabori za mlade, delavnice, usposabljanja, seminarji za voditelje gasilske mladine in podobno. S sodelovanjem prek meje na področju preprečevanja in protipožarnega delovanja se zagotavlja pripravljenost in kohezija članov v primeru nesreč, ki lahko prizadenejo prav ta območja. Predvsem gre za vse pogostejše nevarnosti poplav, torej izlivanja rek, ki tvorijo naravne meje med Hrvaško in Slovenijo, pa tudi za vse možne nesreče in nevarnosti, na katere se je mogoče skupaj odzvati.
S konkretno prijavo projekta je načrtovana organizacija štirih dogodkov, od katerih sta dva na Hrvaškem in dva v Sloveniji, s ciljem dodatnega povezovanja članov obeh društev ter izmenjave znanja in izkušenj s področja delovanja.
Izvajanje projekta bo vodila ekipa, sestavljena iz skupno petih članov obeh društev, ki se bodo redno sestajali, da bodo vse načrtovane dejavnosti skupaj in pravočasno usklajene. Na mesečnih sestankih bodo analizirane vse izvedene dejavnosti, ob skupnem prispevku članov ekipe pa se bo nadaljevalo z organizacijo in izvedbo prihajajočih dogodkov, vse skupaj pa bo dokumentirano s pisnimi poročili o izvedbi in napredku projekta.
Načrtovane projektno usmerjene aktivnosti so namenjene vsem starostnim skupinam članov društev – od najmlajših do veteranov. Posebna aktivnost je načrtovana za otroke in mlade, s čimer se želi dodatno povezati najmlajše člane ter jih spodbuditi in zanimati za nadaljevanje gasilske dejavnosti. Prav tako je predvidena organizacija aktivnosti za ženske, s katerimi se želi utrditi položaj žensk v gasilstvu, saj imata obe društvi znatno število članic, ki so vključene v delo, bodisi prek operativnega delovanja, administrativnih nalog ali dela z mladimi. Poleg tega bosta organizirani dve operativni vaji, na katerih se bosta izmenjali znanje in izkušnje ravnanja z gasilsko opremo ter preverila pripravljenost v primeru nenadnih nesreč in nevarnosti.
Na splošno je osnovni cilj projekta vzpostaviti medsebojno povezovanje članov partnerskih organizacij, jih spodbuditi k dodatnemu sodelovanju ter ponuditi nove aktivnosti, s katerimi bi jih animirali in zadržali v organizacijah in gasilski dejavnosti. Cilj je, da se organizacije po formalnem zaključku projekta še naprej sodelujejo prek rednih in novih dejavnosti, in kot potrditev utrjenega medsebojnega odnosa je načrtovano uradno podpisovanje listine o sodelovanju. Uspešna realizacija tega projekta v prihodnosti lahko služi kot dober zgled drugim organizacijam na območjih ob meji, jih spodbudi k dodatnemu sodelovanju in prepoznavanju koristi sofinanciranja različnih skupnih dejavnosti.

Vir: prijavnica SIHR00547

Naziv projekta: USPOSABLJANJE IN DRUŽENJE ČEBELARJEV NA OBEH STRANEH REKE KOLPE

Stroškovnik projekta (ESRR sredstva): EUR 14.336,00

Trajanje projekta: 1. 4. 2025 – 30. 9. 2025

Projektni partnerji: Čebelarsko društvo Črnomelj, Udruga pčelara Općine Žakanje

S projektom “USPOSABLJANJE IN DRUŽENJE ČEBELARJEV NA OBEH STRANEH REKE KOLPE”, ki ima akronim “ČEBELE NE POZNAJO MEJA” naslavljamo skupne čezmejne teritorialne izzive, s katerimi se soočamo čebelarji na območju reke Kolpe in širše, in sicer:

1. Poslabšanje stanja ohranjenosti vrst in habitatov
Za izboljšanje stanja habitatov čebel je v skladu s cilji Evropskega zelenega dogovora nujno spodbujati trajnostne pristope v čebelarstvu, zmanjšanje uporabe pesticidov ter ozaveščanje o pomenu čebel za ekosistem.

2. Okrepitev ozemeljske povezanosti obmejnega območja
Omejena povezanost med lokalnimi čebelarskimi društvi na obeh straneh meje kliče po vzpostavitvi trajnostnih partnerskih odnosov, organizaciji skupnih projektov ter spodbujanju sodelovalnih dejavnosti.

3. Graditev zaupanja in pozitivna miselnost ter osebna odgovornost za boljšo prihodnost prebivalcev, ki živimo na obmejnem območju
Sodelovanje je eden ključnih dejavnikov za krepitev biotske raznovrstnosti in ohranjanje ter obnovo habitatov. Potrebno se je osredotočili na ozaveščanje obiskovalcev dogodkov in prebivalcev na splošno k spremembi odnosa do narave z ozaveščanjem o varovanju narave.

Glavni cilj projekta je okrepiti čezmejno sodelovanje, izmenjavo znanja med čebelarji in spodbujanje trajnostnega čebelarstva na čezmejnem območju. Želimo prispevati k pozitivnim spremembam v čebelarski skupnosti ter lokalnem okolju. Cilj projekta je tudi usklajeno čezmejno sodelovanje za skrb za ogrožene združbe znotraj ekosistemov, ki podpirajo ekosistemske storitve na čezmejnem območju (npr. opraševalci, ki imajo posebno vlogo v združbi vrst).

Kazalnik učinka “Organizacije, ki čezmejno sodelujejo” za naš projekt znaša 2, kar pomeni da tekom projekta pri izvedbi dejavnosti sodelujeva dva partnerja. Kazalnik rezultata “Organizacije, ki čezmejno sodelujejo po zaključku projekta” za naš projekt znaša 2, kar pomeni da oba partnerja nadaljujeva sodelovanje pri dejavnostih tudi po zaključku projekta, kar bo imelo pozitiven in trajen učinek na čebelarsko skupnost in lokalno prebivalstvo na obeh straneh meje. Tudi po zaključku projekta načrtujemo izvajati skupna usposabljanja čebelarjev iz Slovenije in Hrvaške, izvajati dejavnosti osvečanja lokalnega prebivalstva o nujnosti zmanjšanja uporabe pesticidov za povečanje biodiverzitete in drugih okoljskih koristi, v naše skupne dejavnosti vključevati tudi lokalne skupnosti. Uporabniki kazalnika učinka in kazalnika rezultata bodo predvsem čebelarji, čebelarska društva, lokalno prebivalstvo in lokalne skupnosti.

Da bi okrepili čezmejno sodelovanje, izmenjavo znanja med čebelarji in spodbujanje trajnostnega čebelarstva na čezmejnem območju bomo skupaj izvedli dva družabno-izobraževalna dogodka za čebelarje, enega v Žuničih (Slovenija) in enega v Žakanju (Hrvaška).

Z dejavnostmi našega projekta prispevamo k doseganju Specifičnega cilja 6.3: Krepitev medsebojnega zaupanja, zlasti s spodbujanjem ukrepov v zvezi s projekti povezovanja med ljudmi.

Vir: prijavnica SIHR00569

Naziv projekta: Igre preteklosti za prihodnost brez meja

Stroškovnik projekta (ESRR sredstva): EUR 24.800,00

Trajanje projekta: 1. 5. 2025 – 31. 10. 2025

Projektni partnerji: Općina Donja Voća, Občina Starše

Projektni partnerji so podeželske občine z zanemarljivo geografsko razdaljo med njimi. Kot taki imajo bogato tradicijo ljudskih in kmečkih šeg, ki se skozi ustno izročilo pogosto prenašajo iz roda v rod znotraj lokalne skupnosti. S pospešenim tehnološkim in družbenim razvojem nacionalni, lokalni in družinski tradicionalni običaji postopoma izginjajo v pozabo. Ohranjanje kulturne podeželske identitete je tako vse bolj ogroženo. Glede na bližino partnerskih občin in delne podobnosti v podeželskih običajih bi čezmejno sodelovanje preprečilo izgubo tradicije, hkrati pa obogatilo in dopolnilo posebnosti vsake občine, poudarilo podobnosti in premostilo razlike. Izguba ljudskih šeg siromaši edinstvenost in kulturno identiteto lokalnih skupnosti, zlasti med mlajšimi generacijami.
Glavni cilj projekta je oživiti stare običaje z zanimivimi in dostopnimi dejavnostmi. Eden takšnih primerov zanimivih in motivacijskih običajev za udeležence so podeželske igre. Z organiziranjem podeželskih iger, dostopnih prebivalcem partnerskih regij, je cilj ohraniti tradicijo, spodbuditi sodelovanje in povezovanje skupnosti ter poudariti podobnosti med “sosedskimi” skupnostmi in spodbujati razumevanje različnih, a podobnih ljudskih običajev. Z uvajanjem skupnosti v takšne običaje želi projekt spodbujati boljše razumevanje in medsebojno bližino med sosednjimi državami. Zato projekt načrtuje reševanje problematike izgube nesnovne kulturne dediščine s spodbujanjem kulturne interakcije.
Glavni cilj projekta je učiti se “od državljanov, za državljane”, da bi ohranili in oživili podeželske igre, okrepili občutek pripadnosti kulturni identiteti in motivirali državljane, da sprejmejo igre za spodbujanje telesnega in duševnega dobrega počutja.
Glavni rezultati vključujejo izvedbo dveh kulturnih dogodkov za predstavitev in izvedbo tradicionalnih podeželskih iger ter uvedbo in izvedbo 10 tradicionalnih podeželskih iger s skupnostjo.
Uporabljen pristop bo vključeval zbiranje znanja o tradicionalnih podeželskih igrah partnerskih občin prek komunikacije z državljani ter s pomočjo lokalnih kulturnih in športnih društev. Po zbiranju različnih iger bodo partnerji izbrali najprimernejše in najbolj kompatibilne igre za obe občini ter s pomočjo športnih strokovnjakov poskrbeli za varno izvedbo in učenje iger. Po izboru iger se bodo začele priprave na promocijo in organizacijo dogodkov – po en dogodek v vsaki občini, ki bo državljanom lokalnih in širših skupnosti omogočal brezplačno in neovirano udeležbo. Promocija dogodka bo potekala prek medijskih platform in obveščanja državljanov prek plakatov v prostorih javne uprave in oglasnih desk. Da bi spodbudili udeležbo in izboljšali ponudbo, bodo k sodelovanju in predstavitvi svojih izdelkov povabljeni lokalni ponudniki, ki jih bodo med dogodki spremljali lokalni glasbeniki. Za zagotavljanje zadostnega prostora za načrtovane aktivnosti bodo dogodki izvedeni v pomladnih in poletnih mesecih na prostem, s tem pa bo omogočena udeležba čim večjemu številu obiskovalcev.
Novost v predlogu projekta je v načrtovanem rezultatu – tradicionalnih podeželskih igrah. Ohranjanje nesnovne kulturne dediščine je pogosto povezano z obrtjo, glasbenimi in plesnimi tradicijami, procesijami in obredi. Vendar pa se malo pozornosti posveča podeželskim igram kot rekreativnemu vidiku vsakdanjega življenja naših prednikov. To so lokalni in družinski običaji, ki vključujejo medgeneracijske komponente in vključenost prek prostega časa in zabave.

Vir: prijavnica SIHR00588

Naziv projekta: Graditev medsebojnega zaupanja lokalne skupnosti kolpske doline

Stroškovnik projekta (ESRR sredstva): EUR 24.800,00

Trajanje projekta: 1. 4. 2025 – 30. 9. 2025

Projektni partnerji: Udruga Wondernature, Zavod za kulturo in turizem Kostel 

Vir: prijavnica SIHR00627

Naziv projekta: Slovenski in hrvaški štruklji – kulturna dediščina v turistični ponudbi

Stroškovnik projekta (ESRR sredstva): EUR 15.360,00

Trajanje projekta: 1. 4. 2025 – 28. 2. 2026

Projektni partnerji: Zavod za kulinariko in turizem Dobrote Dolenjske, Općina Radoboj

Vsaka vas, kraj, dolina, območje, regija ima svoje specifične lokalne naravne in kulturne posebnosti, ki ji dajejo svojstven pečat. Kulinarika (in gastronomija) je zagotovo kulturna posebnost in tematika, ki je širše zanimiva, tako lokalnemu prebivalstvu kot tudi še posebej obiskovalcem in turistom, ki želijo skozi lokalne jedi in okuse spoznati in doživeti regijo. In lokalne kulinarične posebnosti, katerih tradicija je več stoletna, se ne začnejo in končajo z mejo občine, statistične regije ali države, ker so recepture in jedi starejše od upravnih meja in so rezultat skupne tradicije, zgodovine in lokalnih danosti. Ena takih jedi, ki povezuje slovensko in hrvaško kulinariko so zagotovo ŠTRUKLJI, ki so značilni za območje skoraj celotne Slovenije, še posebej Dolenjske, in hrvaško Zagorje.

Ključni zaznani izziv programskega območja je, da kljub temu, da delimo skupno gastronomsko dediščino, nas (prebivalce območja na slovenski in hrvaški strani) le-ta večkrat razdvaja in vodi v konflikt v smislu tekmovanja, čigavi štruklji pravzaprav so, saj jim želimo na vsak način pripisati neko nacionalno značko. A dejstvo je, da živimo na majhnem območju, ki je bilo večino zgodovine znotraj ene države, zato je logično, da si delimo tudi gastronomsko dediščino. S projektom “Naši štruklji” želimo na programskem območju namesto rivalstva vzpostaviti sodelovanje in razumevanje skupne gastronomske dediščine, da jo bomo znali interpretirati, promovirati in ohranjati pri življenju prav vsi deležniki, in to tako v teoriji kot v praksi. Zaradi kompleksnosti vsebine, ki jo s projektom naslavljamo, smo se odločili, da z različnimi dogodki naslovimo različne ciljne skupine (od splošne javnosti do strokovnjakov, delavcev v turizmu, ponudnikov, gostincev itd.) in zajamemo celotno verigo, ki igra ključno vlogo v ohranjanju te naše gastronomske posebnosti z dolgo tradicijo.

Štruklji so hrvaška tradicionalna zagorska jed, ki je uvrščena na nacionalni seznam nesnovne kulturne dediščine, medtem ko so štruklji v Sloveniji v samem vrhu slovenske in dolenjske kulinarične piramide in ena izmed 10 izbranih najbolj reprezentativnih slovenskih jedi, za katero je bil prvi recept zapisan že v 16. stoletju. Kljub temu Slovenci zelo malo vemo o zagorskih štrukljih in Hrvatje zelo malo vedo o dolenjskih štrukljih. Kakšne so podobnosti naših štrukljev, v čem se razlikujejo po pripravi, sestavinah, postrežbi? Kako jih promoviramo in vključujemo v turistično ponudbo naše regije? Kakšno vlogo igrajo štruklji pri promociji naše kulturne (gastronomske) dediščine? Ali jih in kako jih gostinski ponudniki vključujejo v svoje menije? Ali štruklje dandanes ljudje sploh še pripravljajo doma? Na vsa ta vprašanja želimo odgovoriti v sklopu projekta, splošno javnost in turistične ponudnike, organizacije, delavce v turizmu izobraziti o naši nesnovni kulturni dediščini, da jo bomo vsi poznali, razumeli in jo tudi pravilno interpretirali. Na tak način bomo pripomogli k promociji naših štrukljev, izmenjavi dobrih praks, znanja in veščin obeh regij ter ohranjanju naše skupne nesnovne kulturne dediščine.

Številke kažejo, da je gastronomski turizem v porastu, vse več ljudi zanima lokalna kulinarična dediščina, okusi, posebnosti, specialitete. Zato je cilj projekta, da tudi skozi promocijo slovenskih in hrvaških štrukljev širimo zavedanje in pomembnost kulturne (gastronomske) dediščine pri razvoju turistične ponudbe območja, tako pri lokalnem prebivalstvu, ki je “odgovorno”, da neka jed oz. naša kulturna dediščina sploh živi, kot tudi pri turističnih ponudnikih, ki so tisti, ki to kulturno dediščino predstavljajo svetu, to je obiskovalcem, turistom. Zato je ključnega pomena, da vse deležnike, tako lokalno prebivalstvo kot turistične ponudnike in delavce v turizmu, opolnomočimo in jim posredujemo nova strokovna znanja, ki bodo zagotovila, da celotna veriga svoje delo opravlja kakovostno ter da se vzpostavi slovensko-hrvaška povezava za promocijo štrukljev, ki na območju naših regij še ne obstaja.

Za dosego teh ciljev bomo organizirali strokovno konferenco, ki bo namenjena turističnim ponudnikom, delavcem v turizmu, turističnim vodnikom, informatorjem, gostincem pa tudi odločevalcem na regionalni ravni iz obeh držav. V sklopu konference bomo organizirali strokovna predavanja predavateljev iz obeh držav za pridobitev novih znanj na področju gastronomskega turizma, nesnovne kulturne dediščine in izmenjavo novih znanj, izkušenj. Poleg tega pa bomo organizirali še 4 praktične kuharske delavnice, ki bodo namenjena splošni javnosti (mladim in odraslim) za izmenjavo praktičnih izkušenj izdelave slovenskih in hrvaških štrukljev. Skozi delavnice bomo opolnomočili prebivalstvo v smislu poznavanja gastronomske dediščine in še posebej priprave štrukljev, saj se lahko dediščina ohranja le na tak način.

Tako ne bodo štruklji več slovenski ali hrvaški, temveč naši! Z vsemi svojimi podobnostmi in razlikami.

Vir: prijavnica SIHR00650

Naziv projekta: Iz skupnega lonca

Stroškovnik projekta (ESRR sredstva): EUR 24.800,00

Trajanje projekta: 1. 4. 2025 – 31. 12. 2025

Projektni partnerji: ZAVOD LONČARSKA VAS FILOVCI, Zavod za turizem, kulturo in proizvodnjo keramike, Zavičajni muzej Ozalj

Splošni cilj projekta je preko izvedbe dveh dogodkov oživitev in ohranjanje tradicije lončarstva in s tem neposredno povezanih običajev priprave tradicionalne lokalne hrane, upoštevajoč načine in tehnike priprave, kjer s spodbujanjem medgeneracijskega in čezmejnega sodelovanja krepimo skupnostnega duha. S projektom Iz skupnega lonca želimo preko čezmejnega sodelovanja med regijama pripevati k ohranjanju kulturne dediščine lončarstva, ki je skupna obema regijama, v katerih se bo projekt izvajal. Na obeh straneh meje opažamo počasno zamrtje te kulturne lokalne dediščine predvsem zaradi izgube zanimanja ljudi za to tradicionalno obrt, pa tudi nizkih sredstev za ohranjanje in prenos znanja na mlajše generacije. Projekt vrača v življenje lončarstvo kot tradicionalno obrt te regije, predstavlja specifike vsake države posebej in poudarja skupne točke, ki so odlična podlaga za krepitev medsebojnega zaupanja, druženja izmenjavo znanj v sproščenem in vključujočem okolju, ki omogoča prenos znanj in povezovanje. Cilj projekta je spodbuditi občutek pripadnosti in solidarnosti ter socialne vključenosti lokalnega prebivalstva, saj skupna ponosnost in razumevanje lastne kulture nedvomno prispevata k povezanosti skupnosti. Inovativnost projekta se kaže v skupnem prizadevanju za ohranjanje kulturne dediščine in kreativni interpretaciji tradicije, z združevanjem tradicionalnih obrti s sodobnimi pristopi.

Projekt predvideva izvedbo dveh dogodkov, na slovenski in hrvaški strani. Z dogodkom v vasi Filovci v Sloveniji želimo predati znanje o tradicionalni lončarki obrti s sklopom predavanj na temo lončarstva, razstavo lončarskih izdelkov in prikazom tehnike izdelave posod, za interaktivno vključevanje lokalne skupnosti na obeh straneh meje pa bomo izvedli tudi tekmovanje v tradicionalnem kuhanju bograča. Čeprav so bograč tradicionalno pripravljali moški, bodo naše ekipe sestavljene iz različnih spolov, generacij in držav. Pričakujemo, da bo približno polovica ekip hrvaških. Z dogodkom v Etno parku Ozalj na Hrvaškem želimo širši javnosti predstaviti življenje preprostih ljudi v 18. in 19. stoletju ter znanja in veščine, ki so jih uporabljali v tistem času, gre za komplementarno dopolnitev dogodka, ki se bo prej odvil v Filovcih. Ena izmed veščin, po kateri je kraj znan, je lončarstvo in izdelava pekev, manjših podolgovatih posod z enim ali dvema ročajema, v kateri se na odprtem ognjišču kuha ali peče hrana za vso družino in iz katere se nato hrana tudi deli. Pekve danes praktično ne izdelujejo več, tradicija izdelovanja je zamrla, prav tako pa večina običajev, povezanih z lončarstvom. S projektom in dogodkom želimo lokalnemu prebivalstvu približati stare tradicije in običaje, ki so del kulturne dediščine in izvesti tudi praktični prikaz priprave hrane v pekvi.
Projekt izvajata dva partnerja, Lončarska vas Filovci, muzej na prostem, ki ima v svoji zbirki dve najznačilnejši predstavnici Panonske arhitekture – cimprači in Zavičajni muzej Ozalj, ki v svojem Etno parku 1 km iz centra Ozlja predstavlja tradicionalno arhitekturo in uporabne predmete predindustrijskega vsakdana. Oba imata poglobljeno znanje iz tematike in dolgoletne izkušnje na področju izvajanja projektov, kulturnih dogodkov in izobraževanj. Partnerja projekt načrtujeta, izvajata in financirata skupaj, poleg tega bo vsak partner dodelil osebje na projekt, da se zagotovi maksimalna kakovost izvedbe. Projektno partnerstvo je ključno za uspešno izvedbo projekta, ki je predmet prijave. Vsak izmed partnerjev bo prispeval specifična znanja in izkušnje, kar bo omogočilo pridobivanje novih perspektiv, spoznavanje različnih pristopov in učenje. Sodelovanje bo tudi vzpostavilo močno mreženje in dolgoročno partnerstvo, kar omogoča deljenje virov, stroškovno učinkovitejše izvajanje projektov ter možnost skupnih prizadevanj za dosego skupnih ciljev.

Koristi od projekta bo imelo v prvi vrsti lokalno prebivalstvo, ker projekt omogoča ohranjanje in promocijo tradicionalne obrti, s čimer se preprečuje izguba dragocene kulturne dediščine, saj se tradicije prenašajo čez mejo in na nove generacije. Izvedba projekta krepi občutek pripadnosti med prebivalci na obeh straneh meje. Obiskovalci obeh dogodkov bodo imeli priložnost za druženje, mreženje, čezmejno in medgeneracijsko povezovanje, kar prispeva k socialni koheziji in skupnostnemu duhu. Skupno gledano, projekt ne le oživlja in ohranja kulturno dediščino, temveč tudi pozitivno vpliva na lokalno gospodarstvo, izobraževanje in družbeno povezanost v obeh skupnostih.

Vir: prijavnica SIHR00675

Naziv projekta: ForestFest: festival gozdnih kopeli kot prostor srečevanja

Stroškovnik projekta (ESRR sredstva): EUR 24.800,00

Trajanje projekta: 1. 4. 2025 – 31. 12. 2025

Projektni partnerji: Općina Radoboj, Občina Beltinci

Projektni predlog naslova “ForestFest: festival gozdnih kopeli kot prostor srečevanja” vodiča Občine Radoboj v Krapinsko-zagorski županiji in projektnega partnerja Občine Beltinci v Pomurski regiji v Sloveniji je bilateralni tematski dogodek gozdne terapije, osredotočen na izboljšanje čezmejnega sodelovanja z vključevanjem lokalnih deležnikov in izkoriščanjem prednosti obeh regij. Načrtovanje in izvajanje projektnega predloga ForestFest temelji na štirih stebrih: skupno izvajanje, skupna koordinacija, skupni uporabniki in skupno financiranje. Projektni predlog se z intervencijsko logiko z načeli vključenosti ter aktivnega sodelovanja z odgovornostjo do okolja in podnebja trudi odzvati na nekatere teritorialne izzive območja. Identificirane težave programskega območja, ki jih ForestFest želi nasloviti, vključujejo: slabo družbeno povezanost prebivalstva čezmejnega območja, ki jo povzročajo upravne in kulturne ovire, negativne zdravstvene trende, povezane z upadom telesne aktivnosti med in po pandemiji COVID-19, ter pomanjkljivo povezanost občin z nepridobitnimi organizacijami in lokalnim prebivalstvom, od katerih je odvisno sodelovanje pri razvoju lokalne skupnosti.

Potrebna sprememba za želeni izid je sodelovanje in povezovanje ljudi preko meje. Projektna ideja je približati ljudi načrtovanim dejavnostim v projektu in jih spodbuditi k skupnemu druženju, gradnji prijateljstev, občasnemu neformalnemu učenju jezika ter medkulturnemu spoznavanju na sosednjem ozemlju, pri čemer se uporabljajo strategije za gradnjo zaupanja prek vodenih dialogov in mreženja na festivalskih dogodkih v naravi. Z razvojem skupnega projekta ForestFest se bo spodbujalo partnerstvo med lokalnimi skupnostmi, nepridobitnimi organizacijami in lokalnim prebivalcem, od česar bodo imeli koristi obe strani. Vsem fazam projekta bo pristopljeno s odprtostjo in prilagodljivostjo, pri čemer se upošteva, da je pobuda za gradnjo medsebojnega zaupanja dolgoročen proces.

Specifični cilj projekta je razvoj zaupanja in sodelovanja med prebivalci slovenskega in hrvaškega čezmejnega območja s krepljenjem vezi med lokalnim prebivalstvom na programskem območju prek vodenih aktivnosti v naravi, izmenjavo znanja in dobrih praks med voditelji in udeleženci festivala. Razvojne strategije obeh občin se nanašajo na podaljšanje pričakovanega trajanja življenja in izboljšanje kakovosti življenja, kar zahteva neprekinjeno izboljševanje in razvoj dogodkov ob spodbujanju zdravega načina življenja. Zato je drugi specifični podcilj projekta spodbujanje aktivnega in zdravega načina življenja zaradi splošnega izboljšanja psihofizičnega stanja prebivalstva. Skupna koordinacija in izvajanje zasnovanih dejavnosti ForestFesta slovenskih partnerjev na Hrvaškem in hrvaških vodilnih partnerjev v Sloveniji bosta povezala civilno družbo z sodelovanjem občin, nepridobitnih organizacij in lokalnih prebivalcev.

Čezmejno sodelovanje in vzpostavljanje partnerstva Občine Radoboj s hrvaške strani ter Občine Beltinci s slovenske strani sta osrednja fokusa projekta ForestFest, ki bo v sinergiji z lokalnim prebivalstvom in lokalnimi nepridobitnimi organizacijami gradil skupne rezultate. Koristi izida projekta bodo imele primarno ciljno skupino lokalnega prebivalstva (400) Krapinsko-zagorske županije in Pomurske regije, sekundarno ciljno skupino nepridobitne organizacije (10), izobraževalni centri (4), ki bodo sodelovali pri izvedbi dogodkov, ter tretji ciljni skupini lokalnih samouprav (2). Prva skupna predfestivalna napovedna prireditev je načrtovana junija na Otoku ljubezni v Ižakovcih, kjer je določen izid organizirane čezmejne koncertne in ozaveščevalne prireditve. Izvedba drugega in jedrnatega bilateralnega festivalskega dogodka ForestFest, bogatega z dejavnostmi učenja za izboljšanje zdravja lokalnega prebivalstva, je načrtovana septembra, najprej na gori Strahinjščici, kjer sta trasi že določeni za gozdno terapijo, nato pa v Ižakovcih v Sloveniji. Drugi del prvega bilateralnega dogodka vključuje postfestivalske dejavnosti “od državljanov za državljane”, ki bodo potekale oktobra v Muzeju Radboa v Občini Radoboj. Upravljanje projekta bo vključevalo skupno izvajanje, usklajevanje, vključitev uporabnikov in financiranje, s čimer bodo doseženi obvezni izidi programa RCO87 in RCO115.

Kvalitativni rezultati so še posebej pomembni, kot so sklenjena nova čezmejna partnerstva, postavljeni temelji zaupanja in mreženje z namenom nadaljnjega sodelovanja, kar bo prispevalo k trajnosti ForestFest-a s obeh strani meje, in s tem doseglo obvezne kazalnike rezultatov programa RCR84. Inovativnost ForestFest-a je ustanovitev prvega bilateralnega festivala gozdnih kopeli v regiji, kar omogoča preizkušanje inovativnih idej, kot so terapije gozdnih kopeli in alternativna orodja, ob uporabi razpoložljivih fizičnih (naravnih) virov in človeških potencialov z namenom razvoja medgraničnih stikov in gradnje partnerstev.

Vir: prijavnica SIHR00319

Naziv projekta: Od sodelovanja do prijateljstva

Stroškovnik projekta (ESRR sredstva): EUR 24.800,00

Trajanje projekta: 1. 4. 2025 – 31. 10. 2025

Projektni partnerji: Sveučilište u Rijeci, Ekonomski fakultet, Osnovna škola Ivanke Trohar, Osnovna šola Gradec, Osnovna šola Podčetrtek

Projekt »Od sodelovanja do prijateljstva« je namenjen vzpostavitvi sodelovanja, skupnih pobud in krepitvi vezi med dvema čezmejnima regijama, Zasavsko in Primorsko-goransko županijo. Cilj je vzpostaviti trajne in nezlomljive vezi ter prijateljske odnose, ki se v partnerskih lokalnih skupnostih gradijo že od najzgodnejših šolskih dni. Projekt izvajajo tri izobraževalne ustanove, Osnovna šola Gradec iz Litije, Osnovna šola Ivanke Trohar iz Fužin in Ekonomska fakulteta Reka, kot nadaljevanje dosedanjih sodelovanj in prepoznanih potreb po vzpostavitvi čezmejnih partnerstev in izmenjave dobrih izobraževalnih praks različnih ravni in oblik. Projekt je namenjen predvsem povezovanju najmlajših prebivalcev čezmejnih območij, ki jim bodo omogočili sodelovanje v različnih izobraževalnih, kulturnih in športnih aktivnostih, ob podpori in prispevku učiteljev, staršev, prijateljev in zainteresiranih udeležencev. Navedeno izhaja tudi iz strateške opredelitve Slovenije in Hrvaške za izobraževanje in znanost, po kateri je treba izboljšati izobraževalno okolje s spodbujanjem ustvarjalnega mišljenja in inovativne dejavnosti izobraževanja na vseh ravneh.
Projektni partnerji bodo skupaj organizirali, izvedli in sodelovali na dveh enodnevnih dogodkih. Prvi bo potekal v prostorih OŠ Ivanke Trohar in na javnih površinah občine Fužine. Vključevala bo predstavitev dela filmske družbe Krešeta Golika, nastop dramske skupine in nastop pevskega zbora ter organizirano razstavo in keramično delavnico dijaške zadruge Ivančica (ustvarjalnost dijakov: keramika, svila, vezenine), ki bodo med obiskovalci izpostavili pomen ekološke tematike in eko akcij. Športni del prireditve bo zajemal nogometni turnir v šolski dvorani za razrednike, učitelje, profesorje in vse zainteresirane. Na igrišču v središču Fužin bodo potekale športne igre za učence nižjih razredov. Največ udeležencev se bo zbralo na orientacijskem tekmovanju, kjer bodo udeleženci spoznavali naravne, kulturne in zgodovinske znamenitosti Fužin, ob tem pa utrjevali jezikovno znanje (hrvaščine in slovenščine). Drugi dogodek bo organizirala Osnovna šola Podčetrtek, ki vključuje 7 aktivnosti/delavnic (kulinarične, glasbene in plesne, AI delavnice, košarkarski derbi) za različne ciljne skupine, s prispevki drugih partnerjev. Partner OŠ Podčetrtek bo organiziral enodnevni dogodek (oktober 2025), ki bo vključeval 7 aktivnosti/delavnic s prispevki drugih partnerjev. EFRI, OSG in OSIT bodo sodelovali pri vseh aktivnostih in se bodo pripeljali z organiziranimi avtobusi. Med obiskom se bodo projektni partnerji seznanili s čezmejnim območjem in lokalnim prebivalstvom, njegovimi potenciali in priložnostmi ter identificirali elemente sodelovanja, ki se lahko razvijejo v prihodnjih projektih. Projekt bo dodatno prispeval h krepitvi sodelovanja in zaupanja med partnerji, pa tudi med širšo lokalno skupnostjo. Projekt bo vključenim izobraževalnim in visokošolskim institucijam zagotavljal kontinuirano sodelovanje, izmenjavo izkušenj in primerov dobrih praks ter strokovno in finančno podporo pri snovanju, izvedbi in vrednotenju inovacijskih projektov. V projekt bo vključena tudi širša lokalna, čezmejna skupnost. Rezultat projekta bo spoznavanje in povezovanje sodelujočih ustanov in prebivalcev obmejnih območij, predvsem dijakov, študentov in profesorjev, ter tako ustvarja trdno osnovo za nadaljnje skupno delovanje.

Vir: prijavnica SIHR00363

Naziv projekta: Čebelji most

Stroškovnik projekta (ESRR sredstva): EUR 24.800,00

Trajanje projekta: 20. 3. 2025 – 19. 11. 2025

Projektni partnerji: ČEBELARSKA ZVEZA KRŠKO, SAVEZ PČELARSKIH UDRUGA KRAPINSKO-ZAGORSKE ŽUPANIJE, OSNOVNA ŠKOLA ANTUNA MIHANOVIĆA

Naš projekt se nanaša na ohranjanje narave in krepitve lokalnih skupnosti v čezmejnem območju med Slovenijo in Hrvaško. Splošni cilj projekta je okrepiti čezmejno sodelovanje za ohranjanje naravne dediščine, promocijo pomena čebel ter izboljšanje kakovosti okolja. Pričakujemo, da bomo s projektom dosegli večjo ozaveščenost o pomenu narave, povečali število medovitih rastlin ter izboljšali povezanost med lokalnimi skupnostmi na obeh straneh meje. Glavni učinki projekta bodo vključevali vzpostavitev čezmejne lokalne tržnice in izobraževalnega programa, organizacijo skupnih dogodkov/akcij in delavnic ter spodbujanje trajnostnih praks v lokalnem okolju. Korist od teh učinkov bodo imeli prebivalci čezmejnega območja, različne nevladne organizacije, šole, lokalni ponudniki in narava sama. Načrtovani pristop projekta vključuje tesno sodelovanje med partnerji na obeh straneh meje, izmenjavo izkušenj in strokovnega znanja ter vzpostavitev trajnostnih rešitev za čezmejno sodelovanje. Projektna inovativnost se kaže v poudarku na vlogi čebel in naravne dediščine predvsem skozi razvit izobraževalni program ter spodbujanju gospodarskega razvoja in podjetniške miselnosti skozi lokalne tržnice in ohranjanja narave v čezmejnem območju.
S projektnimi aktivnostmi bomo sledili specifičnemu cilju programa tj. krepitev sodelovanja s partnerji in medsebojnega zaupanja ter spodbujanje povezovanja med ljudmi. Skozi aktivnosti bomo dali poudarek na medgeneracijsko učenje, zdrav način življenja ter pomen naravne in kulturne dediščine (predvsem čebelarstvo). Posebna pozornost bo na ohranjanju okolja, pomenu čebel in tradiciji. Skupaj bomo ustvarili mrežo sodelujočih organizacij in posameznikov za izmenjavo izkušenj in znanja.
Skupni cilj projekta je ustvariti celovit pristop k trajnostnemu razvoju, ki združuje naravne vrednote, kulturno dediščino in povezovanje. Projekt bo tako služil kot model sodelovanja in trajnostnega razvoja v regiji ter kot navdih za druge podobne iniciative.
Glavne dejavnosti:
KAMPANJA: ozaveščanje o pomenu čebel, ohranjanju okolja, naravni dediščini, razširjanje projektnih aktivnosti in rezultatov.
o Digitalna: uporabljena bodo družabna omrežja, spletno oglaševanje, izdelan bo predstavitveni video posnetek.
o Fizična: plakati, letaki, promocijski material, promocija na dogodkih.
IZOBRAŽEVALNI PROGRAMI: Organizirati dogodke in delavnice, ki spodbujajo zdrav način življenja, vključno z uporabo naravnih izdelkov.
o Skupni razvoj, obisk hrvaških partnerjev v Sloveniji, v Čebelarskem centru Krško. Za lažjo predstavo o programu in lažji pripravi.
o Razvit in izveden (poslovodeči in ostali partnerji) skupni izobraževalni program o čebelah in čebelarstvu, okolju, zdravem načinu življenja, prehrani ipd. Na podlagi razvitega programa bomo izvedli minimalno štiri delavnice (2 v Slo. in 2 v Hr.) za otroke in za mešano skupino udeležencev. Cilj je spodbuditi mlade in širšo javnost k zanimanju za naravo in varstvo okolja. Predaja znanja in krepitev zanimanja za čebele in naravo.
SKUPNI DOGODKI
o Organizacija dveh lokalnih tržnic v SLO in HR, kjer bomo združili čebelarstvo, trajnostnost, naravno dediščino in lokalne pridelovalce hrane. Sodelovanje s čebelarskimi in ostalimi organizacijami na obmejnem območju, krepitev povezovanja, deljenje izkušenj. Lokalni pridelovalci bodo predstavili svoje izdelke, hkrati pa spodbujamo in promoviramo lokalno in naravno ter s tem zdrav način življenja.
o Čistilna akcija in akcija sajenja medovitih rastlin: pripomoremo k ohranjanju okolja, krepimo sodelovanje, promocija prostovoljstva v lokalnih skupnostih, kjer se ljudje združijo v skupnih projektih in medgeneracijsko sodelujejo v skupno dobro.
Z dejavnostmi bo omogočeno gostovanje in sodelovanje med različnimi skupinami, da se izmenjajo izkušnje, ideje in tradicije. Skozi skupne izobraževalne programe se bodo posamezniki učili drug od drugega, na primer izmenjava lokalnih receptov, pristopov k čebelarstvu in tradicij ter skupaj naredili korak k ohranjanju narave.

Vir: prijavnica SIHR00397

Naziv projekta: ŠPORTNO SOŽITJE: Povezovanje brez omejitev

Stroškovnik projekta (ESRR sredstva): EUR 15.974,40

Trajanje projekta: 1. 4. 2025 – 31. 10. 2025

Projektni partnerji: Plavalni klub Slovenske Konjice, Zajednica spinalno ozlijeđenih

Čezmejni projekt SPORTS HARMONY je inovativna pobuda za športno inkluzijo, osredotočena na vključevanje invalidov in starostnikov. Sodelovanje poteka med Slovenijo in Hrvaško, odgovarjajoč na skupen izziv programa INTERREG glede krepitev zaupanja, spodbujanja zdravega življenjskega sloga in izboljšanja povezanosti med različnimi skupinami.

IDENTIFIKACIJA TEŽAV:
– Socialna izključenost invalidov in starostnikov. Pomanjkanje priložnosti za prepletanje kultur, generacij in komunikacije.
– Šibka telesna aktivnost socialno izključenih.
– Nepoznavanje priložnosti za inkluzivne športne aktivnosti v lokalnem okolju ter omejen dostop do njih.
– Pomanjkanje čezmejnega sodelovanja.

PRIČAKOVANA SPREMEMBA: Ustvariti trajnostno športno inkluzijo za invalide in starostnike v čezmejnem območju, ki bo povečala njihovo telesno dejavnost, izboljšala duševno zdravje ter krepila medsebojno zaupanje in solidarnost v lokalnih skupnostih ter krepila čezmejno povezovanje, sodelovanje in zaupanje. Cilj je doseči oprijemljivo spremembo v dojemanju športa in čezmejnega povezovanja ter ustvariti trdne temelje za trajno sodelovanje med skupnostmi, ki bo prispevalo k povečanju medsebojnega zaupanja, ki bo podlaga za organizacijo novih inkluzivnih športnih dogodkov.

CILJNE VREDNOSTI:
– Vključenost in enakost v dostopu do športnih aktivnosti ne glede na starost in invalidnost.
– Zdravje in dobrobit udeležencev kot ključna vrednota trajnostne športne inkluzije.
– Medsebojno zaupanje med udeleženci, partnerji in lokalnimi skupnostmi kot osnova za uspešno nadaljnje sodelovanje.
– Moč združevanja različnih skupnosti za skupno dobro in krepitev občutka solidarnosti.
– Trajnostno povezovanje, ki presega okvire projekta in se nadaljuje v prihodnost, oblikujoč inkluzivno športno skupnost na čezmejnem območju.

AKCIJSKI NAČRT:
V letu 2025 bomo izvedli dva dogodka, enega na RSC Jarun (Mesto Zagreb), drugega v na bazenu v Slovenskih Konjicah. Za ta namen se bosta povezali društvi Zajednica spinalno ozlijeđenih (SOZ) iz Zagreba in Plavalni klub Slovenske Konjice (PKSK), ki imata različne kompetence in izkušnje, potrebne za uspešno izvedbo. SOZ povezuje ljudi z okvaro hrbtenjače in je usmerjeno v izboljšanje kvalitete življenja in društvene skrbi ter promocijo pravic in interesa invalidov. Osnovni cilj PKSK je vključevanje posameznikov z različnimi zmožnostmi v potapljaške aktivnosti. Na dogodkih se bodo odvile različne inkluzivne športne aktivnosti: Potapljanje na vdih in tekmovanje v statični apneji, Potapljanje z avtonomno potapljaško opremo in vožnja s podvodnimi skuterji, Inkluzivne vodne vragolije, Lokostrelstvo, Veslanje ter Medkulturni & medgeneracijski & inkluzivni & čezmejni dialog.

Pričakujemo več kot 156 udeležencev na obeh dogodkih. Ciljne skupine so:
– Lokalni javni organ (Občina Slovenske Konjice in Mesto Zagreb)
– Nacionalni javni organ (nacionalne invalidske zveze)
– Ponudnika infrastrukture, kjer se bosta dogodka odvila
– Interesne skupine, vključno z nevladnimi organizacijami: člani PKSK in SOZ, člani lokalnih športnih in invalidskih društev ter društev upokojencev.
– Splošna javnost: slučajni obiskovalci bazena Slovenske Konjice in Jaruna, medijska javnost.
– Otroci, ki so vsakodnevno na konjiškem bazenu in na Jarunu.

REZULTATI PROJEKTA:
Rezultati projekta bodo izmerjeni prek naslednjih ključnih kazalnikov:
– Udeležba in vpliv: Zagotoviti želimo vsaj 40 % vključenost invalidov in starostnikov na dogodkih. Merjenje pozitivnega vpliva na socialno mrežo in medgeneracijsko povezovanje.
– Učinki na lokalno in nacionalno skupnost: Merjenje povečane prepoznavnosti športnih možnosti, dviga turistične privlačnosti in krepitev družbene kohezije.
– Osebni razvoj udeležencev: Uporaba kazalnikov s strani udeležencev za oceno osebnega razvoja, vključno s povečano samozavestjo, spretnostmi in socialno povezanostjo.
– Navdih za nadaljnje dejavnosti in vključenost novih partnerjev: Uporaba kazalnikov kot navdiha za izvajanje podobnih inkluzivnih projektov s strani drugih organizacij.
– Trajnost partnerstva: Ocena vzdržljivosti in trajnosti partnerstva, oblikovanega s projektom, ki je rezultat zaupanja med partnerjema.
– Model čezmejnega sodelovanja: Sodelovanje med lokalnimi skupnostmi na obeh straneh meje krepi čezmejne vezi. Projekt ustvarja priložnost za dolgoročno sodelovanje, ki lahko presega trajanje samega projekta.

Za trajnost rezultatov bo ključno aktivno sledenje kazalnikom, stalna evalvacija ter vključevanje pridobljenih izkušenj v nadaljnje aktivnosti. Dolgoročni načrti vključujejo vzpostavitev tradicionalnih dogodkov, gradnjo trajnih prijateljskih vezi, prilagajanje aktivnosti okolju, inovativne rekreacijske možnosti, ohranjanje sproščenega okolja ter spodbujanje medgeneracijskega prepleta. S temi ukrepi bo projekt pustil trajen in pozitiven pečat na športno inkluzivno skupnost v Sloveniji in na Hrvaškem.

Vir: prijavnica SIHR00416

Naziv projekta: Šport brez meja – kolesarjenje in teniški dvoboj za povezovanje

Stroškovnik projekta (ESRR sredstva): EUR 24.800,00

Trajanje projekta: 1. 4. 2025 – 31. 10. 2025

Projektni partnerji: Udruga “Biciklom do zdravlja”, ŠPORTNO DRUŠTVO GF TENNIS

Zagrebška županija in Posavje mejita, imata zgodovinsko povezanost, a tudi veliko skupnih interesov in izzivov v sodobnem času. Obdobje, v katerem so bile na tem območju meje, in obdobje covida je povzročilo oslabitev vezi med ljudmi. V covidnem obdobju so bili obiski onemogočeni, prav tako ni bilo organiziranih dogodkov. Stiki so izgubljeni, vezi in občutek povezanosti oslabljeni. Spodbujati je treba »ponovno povezovanje«, zaupanje in povezanost.
Skupni izziv se nanaša na potrebo po skupnih aktivnostih, ki vzpostavljajo stik in prispevajo k povezovanju ljudi in organizacij obmejnega območja na obeh straneh meje.

Športni dogodki so platforma za različne oblike interakcij. Na dogodkih ljudje izmenjujejo svoja mnenja in izkušnje, se družijo in dosegajo komunikacijo, ki presega trenutni dogodek. Prav tako so športna društva na obeh straneh meje zelo motivirana za čezmejno sodelovanje in pristop k sklepanju novih partnerstev.
Zagrebška županija in Posavina imata veliko možnosti za športne aktivnosti na prostem. Partnerji v projektu delujejo na teh področjih, poznajo priložnosti in imajo sredstva za organizacijo športnih dogodkov.

Glavni cilj projekta SPORT WITHOUT BORDERS: Povečati povezanost lokalnega prebivalstva obmejnega območja preko bilateralnih športnih dogodkov, organiziranih s sodelovanjem organizacij iz obeh držav.
Športni dogodki bodo povezovali lokalno prebivalstvo obmejnega območja, spodbujali občutek skupnosti, pripadnosti in povezanosti. S sodelovanjem organizacij v projektu se gradi partnerski odnos in postavljajo temelje za dolgoročno partnerstvo.

Rezultati: projekt je partnerstvo 2 organizacij, UBZ in GF TENIS, ki čezmejno sodelujeta pri organizaciji 2 bilateralnih, javnih športnih dogodkov in bosta s sodelovanjem nadaljevali tudi po zaključku projekta.
Partnerji v projektu bodo skupaj organizirali dva športna dogodka, enega na Hrvaškem in drugega v Sloveniji. Povečanje vezi prebivalcev na obeh straneh meje bo doseženo z neposrednim vključevanjem v aktivnosti športnih prireditev: kolesarjenja in teniških tekem. Kolesarjenje je predvideno za do 200 udeležencev, na območju Zagrebške županije, na trasi 19,1 km, od Bregane in ob meji preko Divljih voda do Taborniškega doma, kjer je predviden zbor. Teniški dvoboj bo v Brežicah za do 200 udeležencev. Oba dogodka se bodo udeležili ljudje z obeh strani meje, iz Zagrebške županije in Posavja, kjer bodo aktivnosti promovirali. Dogodki so načrtovani tako, da združujejo ljudi različnih starostnih skupin in tako prispevajo k medgeneracijskemu povezovanju.
Povezovanje lokalnega prebivalstva, na obeh straneh meje, prispeva k čezmejni koheziji in nastajanju novih idej za čezmejno sodelovanje, ki jih spodbujajo državljani. Partnerske organizacije gradijo partnerstva in temelje za prihodnje skupne projekte, osredotočene na lokalne izzive. Lokalni prebivalci in organizacije imajo neposreden vpogled v dejanske potrebe skupnosti, njihovo aktivno sodelovanje pa prispeva k dvigu kakovosti življenja v skupnosti.
Povezljivost prispeva k zavedanju skupnih izzivov. Projekt prispeva k ozaveščanju o skupnih izzivih, kot so pomen telesne dejavnosti za zdravje, nezadostna kolesarska infrastruktura, priložnosti v turizmu, trajnostni promet in zmanjšanje CO2. Zavedanje skupnih interesov in povezanost spodbujata razmislek o pobudah za izboljšanje kakovosti življenja v okolju, v katerem živijo.
Inovativen pristop vključuje vključitev zdravnikov v kolesarsko dejavnost. Udeležencem bodo na voljo zdravniki za merjenje krvnega tlaka, krvnega sladkorja in svetovanje z namenom ozaveščanja o pomenu telesne dejavnosti za zdravje. Ta pristop temelji na skupnem izzivu naraščajoče stopnje smrtnosti zaradi sladkorne bolezni. Prav tako je skupna potreba po različnih preventivnih dejavnostih, usmerjenih proti debelosti in kroničnim boleznim, ter potreba po aktivnostih za aktivno življenje na podeželju, še posebej po »neaktivnem« življenju v času covida, ki pušča posledice na zdravju. Kolesarjenja se bo udeležilo povečano število (5) licenciranih kolesarskih vodnikov, ki bodo nudili podporo in pomoč gibalno gibalno oviranim osebam.

Vir: prijavnica SIHR00441

Naziv projekta: ZELENA ČEZMEJNA MISIJA – ZELENI PREHOD ZA TRAJNOSTNI RAZVOJ ČEZMEJNEGA OBMOČJA

Stroškovnik projekta (ESRR sredstva): EUR 24.800,00

Trajanje projekta: 1. 6. 2025 – 30. 4. 2026

Projektni partnerji: JEZERSKI HRAM, ZAVOD ZA OHRANJANJE NARAVNE IN KULTURNE DEDIŠČINE, CERKNICA, OSNOVNA ŠKOLA PETAR ZRINSKI ČABAR, DRUŠTVO ZA OHRANJANJE KULTURNE DEDIŠČINE, VARSTVO NARAVE, SAMOOSKRBO IN SONARAVNI TURIZEM MED NOTRANJSKO IN CERKLJANSKO DOLOMITNE LUTKE

Skupni izziv:
Prebivalci čezmejnega območja Primorsko-notranjske in Primorsko-goranske regije so med seboj odtujeni, med seboj ne sodelujejo in se ne povezujejo – to opažamo predvsem med mladimi (osnovnošolci), splošno javnostjo in organizacijami. Čezmejnega okolja ne prepoznavajo kot zelenega območja – to pomeni, da v polni meri ne prepoznavajo vrednosti in tudi ne vrednot lepe narave, ohranjenega okolja. Ne zavedajo se kako zelo pomembno je, da med seboj sodelujejo, saj so soodvisni na tem geografskem prostoru. Ne prepoznavajo in ne prakticirajo trajnostnih življenjskih praks v čezmejnem okolju, niso informirani, ozaveščeni o pomembnosti zelenega prehoda za čezmejno območje. Ne razumejo kako in zakaj podnebju in okolju prijazen življenjski slog na čezmejnem območju udejaniti in ne razumejo kako le ta reflektira posledice v pozitivni ali negativni smeri na podnebne spremembe okolje in biodiverziteto, prilagajanje podnebni spremembam, varstvo okolja, ne zavedajo se kako pomembna je trajnostna potrošnja in prehrana. Za vsa navedena vsebinska področja jim manjka znanja in predvsem praktičnih rešitev, ki bi jim bile predstavljene na nevsiljiv in ne pokroviteljski način – od ljudi za ljudi. Nimajo priložnosti za druženje z učenjem.

Splošni cilj projekta, pričakovane spremembe:
Splošni cilj projekta je izvedba 2 tematskih prireditev (Zeleni prehod čezmejnega območja) s katerimi bomo okrepili medsebojno zaupanje ciljnih skupin, povezali ljudi in organizacije med seboj ter prispevali k trajnostnemu razvoju s spodbujanjem zelenega prehoda območja Primorsko-notranjske in primorsko-goranske regije. Ciljamo k spremembam prioritet za varstvo okolja, zelenega prehoda, samozavedanja lastne odgovornosti posameznika, aktiviranja, povezovanja, sodelovanja posameznikov in organizacij.

Glavni učinki in kdo bo imel korist od njih:
Trajnost rezultatov bomo zagotovili preko personalizacije Zelenega prehoda – tekom izvedbe projekta bomo vse ciljne skupine nagovorili, jim predali nova znanja, zavedanja, praktične rešitve na način, da jih bodo ponotranjili in personalizirali. Uporabniki bodo prenesli rezultate, učinke v svoje lastno okolje in tam proaktivno delovali. Poleg tega bo trajnost rezultatov zagotovljena z vzpostavitvijo Zelene čezmejne skupnosti.

Kazalnike učinka/dosežke bodo uporabili predstavniki ciljnih skupin, pa tudi projektni partnerji.

-Pridobljena nova zavedanja, teoretična in praktična znanja za lastno aktivacijo, personalizacijo Zelenega prehoda:
osnovnošolci, splošna javnost -gospodinjstva
Ciljne javnosti bodo dosežke uporabile v vsakdanjem življenju, ker projekt ponuja tudi praktične rešitve jim bo to
izboljšalo kakovost življenja, pa tudi delovanja.

-Poglobljeno medsebojno zaupanje in razumevanje pomena sodelovanja v Zelenem prehod: vse ciljne skupine
Z medsebojnim zaupanjem bodo poglobili odnose in na čezmejnem območju vzpostavili nova prijateljstva kar bo
dobro tudi za splošno družbeno klimo, utrip podeželja in miselnost, da nismo sami, pa tudi nismo zapostavljeni v
znanju in zavedanju o okoljskih izzivih.

-Vzpostavljena nova sodelovanja/partnerstva med organizacijami na čezmejnem območju Primorsko notranjske in
Primorsko goranske regije: predstavniki interesnih skupin, vključno z NVO, organizacije.
Dosežke bodo uporabili preko uporabe neposrednih kontaktov, sodelovanja v skupnosti, oblikovanju novih
projektov, drugih oblik povezav in sodelovanja, dobili bodo podporno okolje/skupnost za svoje vsebine.

Načrtovani pristop/potreba po čezmejnem sodelovanju: je izvedba prireditev po prehodni motivaciji, iskanju rešitev, z namenom ustvarjanja pozitivne in vključujoče klime za dolgoročno sodelovanje tudi po izteku projekta. Potreba po čezmejnem sodelovanju je identificirana v praksi – ljudje na čezmejnem območju potrebujejo dogodke, da se medsebojno spoznajo, imajo potrebo po druženju, novih znanjih, po povezavah med organizacijami in med različnimi deležniki, po formi, ki bi jih podpirala v prizadevanjih za Zeleni prehod. S tem tudi potreba po pozicioniranju območja ohranjene narave, strateškega pomena tudi za ostale dele regij obeh držav, priložnosti trajnostni razvoj območja.

Kaj je novega /izvirnega pri našem projektu:
Pri našem projektu je izvirno to, da pobudo za aktivacijo prevzemamo organizacije, ljudje v čezmejnem območju. Inovativen je način pristopa, ki povezuje več generacij in področij delovanja – mladina (osnovnošolci), starejši (gospodinjstva v splošni javnosti), organizacije različnih področij (turizem, kulinarika, ponudba doživetij narave, kulture,…) hkrati je inovativno to, da ciljne javnosti pomagajo pri iskanju/soustvarjanju rešitev za zeleni prehod v čezmejnem območju, so torej aktivni (aktivatorji) in deležniki, ki zeleni prehod personalizirajo. Pristop, ki ga uporabljamo je od ljudi do ljudi – od spodaj navzgor, ki je za naše območje nov, tudi tematika je nova.

Vir: prijavnica SIHR00447

Naziv projekta: ČEZMEJNO MEDGENERACIJSKO SODELOVANJE NA PODROČJU KULTURE TER ZAŠČITE IN REŠEVANJA

Stroškovnik projekta (ESRR sredstva): EUR 24.800,00

Trajanje projekta: 1. 6. 2025 – 28. 2. 2026

Projektni partnerji: Gasilska zveza Črnomelj, Vatrogasna zajednica Grada Jastrebarsko

S projektom naslavljamo skupne čezmejne teritorialne izzive čezmejnega območja, in sicer občutljivost programskega območja na podnebne spremembe in staranje prebivalstva na območju Občine Črnomelj in Grada Jastrebarsko.

Programsko območje je občutljivo na podnebne spremembe, katerih posledice se pojavljajo vse pogosteje in katerih učinki so že vidni (dvig povprečnih temperatur in neenakomerni vzorci padavin, ki vodijo do ekstremnih vremenskih razmer). V zadnjih nekaj letih se je število ekstremnih vremenskih pojavov na čezmejnem območju močno povečalo, kar je povečalo tudi posledice, ki so prizadele prebivalstvo na tem območju.

GZČ je za skupno hitro in učinkovito ukrepanje za pomoč in oskrbo ogroženega prebivalstva in zaščito premoženja na obeh straneh meje med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško v preteklih letih že vzpostavila aktivno sodelovanje z Vatrogasno zajednico Grada Duge Rese in Vatrogasno zajednico Grada Vrbovsko, v okviru tega projekta pa bomo okrepiti medsebojno zaupanje za nadaljnjo izgradnjo dobrih odnosov z Vatrogasno zajednico Grada Jastrebarsko za prihodnje učinkovito skupno ukrepanje v primeru nesreč.

Na obeh straneh meje se srečujemo z istimi izzivi, kjer še posebej izstopa demografski problem povezan s staranjem prebivalstva in odseljevanjem mladih, kar predstavlja resno grožnjo tudi silam zaščite in reševanja na partnerskem čezmejnem območju, ki temelji predvsem na prostovoljstvu.

Splošni cilj tega projekta je okrepiti medsebojno zaupanje med Gasilsko zvezo Črnomelj in Vatrogasno zajednico Grada Jastrebarskog za prihodnje sodelovanje pri vzpostavitvi učinkovitega sistema zaščite in reševanja na čezmejnem območju Občine Črnomelj in Grada Jastrebarsko. Cilj obeh partnerjev projekta je skupaj izvesti dva večja javna čezmejna dogodka, na katerih se bodo spoznavali člani obeh partnerjev in splošna javnost, kar bo pozitivno vplivalo na prebivalce čezmejnega območja.

Izvedba tega projekta omogoča trdne temelje za razvoj dolgoročnega partnerstva med Gasilsko zvezo Črnomelj in Vatrogasno zajednico Grada Jastrebarsko ter pomeni korak v nizu načrtovanih skupnih dejavnosti. Kazalnik učinka in kazalnik rezultata projekta bosta ključno orodje za merjenje trajnega vpliva projekta na programsko območje in njegovo prebivalstvo. Kazalnik učinka “Organizacije, ki čezmejno sodelujejo” za naš projekt znaša 2, kar pomeni da tekom projekta pri izvedbi dejavnosti sodelujeva dva partnerja. Kazalnik rezultata “Organizacije, ki čezmejno sodelujejo po zaključku projekta” za naš projekt znaša 2, kar pomeni da oba partnerja nadaljujeva sodelovanje pri dejavnostih tudi po zaključku projekta, kar bo imelo pozitiven in trajen učinek na gasilsko skupnost in lokalno prebivalstvo na obeh straneh meje.

Tudi po zaključku projekta načrtujemo izvajati skupna druženja in usposabljanja gasilcev iz območja delovanja obeh partnerskih gasilskih zvez (tako operativnih gasilcev kot tudi gasilske mladine). Načrtujemo tudi izvedbo večjih skupnih projektov na področju zaščite in reševanja.

Uporabniki kazalnika učinka in kazalnika rezultata bodo predvsem gasilci, prostovoljna gasilska društva in obe gasilski zvezi ter lokalno prebivalstvo in lokalne skupnosti. Skupaj želimo doseči trajno sodelovanje prebivalcev iz območja občine Črnomelj in Grada Jastrebarsko.

V tem projektu partnerji načrtujemo izvedbo dveh velikih čezmejnih dogodkov Tip 2 za krepitev zaupanja in povezanosti med člani obeh partnerjev in splošno javnostjo z obeh strani meje na čezmejnem območju Občine Črnomelj in Grada Jastrebarsko.

Z dejavnostmi našega projekta prispevamo k doseganju Specifičnega cilja 6.3: Krepitev
medsebojnega zaupanja, zlasti s spodbujanjem ukrepov v zvezi s projekti povezovanja med ljudmi.

Vir: prijavnica SIHR00452

Naziv projekta: Mladinski tabor za prihodnje sodelovanje

Stroškovnik projekta (ESRR sredstva): EUR 14.336,00

Trajanje projekta: 1. 4. 2025 – 30. 9. 2025

Projektni partnerji: Vatrogasna zajednica grada Jastrebarsko, Gasilska zveza Črnomelj

Območje, ki povezuje Hrvaško in Slovenijo, je primer regije, kjer meje ne ločujejo, temveč združujejo. Tradicionalno dobro sodelovanje na tem čezmejnem območju se odraža v vsakdanjem življenju ljudi, ki pogosto živijo v eni državi in delajo v drugi; kjer so družinske, prijateljske in poslovne vezi močno prepletene. Gre za tradicionalno področje skupnosti in sodelovanja, vendar je kljub močnim koreninam sodelovanja nenehno potrebno krepiti vezi med lokalnim prebivalstvom, predvsem med mladimi, da bi zagotovili dinamično, prilagodljivo in prožno sodelovanje, pripravljeno na prihodnje izzive.

Ob ohranjanju skoraj polstoletne tradicije čezmejnega sodelovanja Gasilska zveza Črnomelj (GZČ) še naprej krepi čezmejne prijateljske vezi, od podpisa listine leta 1976 dalje pa je še posebej tesno povezana z gasilsko zvezo iz Duge Rese (VZG Duga Resa). Čezmejno sodelovanje se tu ne konča, GZČ sodeluje tudi z VZG Vrbovsko, z VZG Jastrebarsko pa se odpirajo nova vrata čezmejnega sodelovanja. Ta projekt krepi čezmejne vezi in bo zgradil novo partnerstvo.
Glavni cilj projekta je vzpostaviti in krepiti partnerstvo med gasilskimi zvezami iz Jastrebarskega in Črnomlja, kot osnovo za prihodnje aktivno čezmejno sodelovanje pri različnih projektih kot so sodelovanje z mladimi, operativnimi gasilci, usposabljanja, skupne vaje na obmejnem območju in podobno. Specifični cilj je povezovanje gasilske mladine iz obeh držav in njeno intenzivnejše vključevanje v delo gasilskih zvez. V ta namen bosta organizirana dva čezmejna dogodka, tridnevna poletna tabora, na katerih bodo organizirane različne dejavnosti. Preko spoznavanja gasilske mladine iz Hrvaške in Slovenije, preko njihovega skupnega druženja, zabave, učenja, izmenjave izkušenj, znanj in veščin bo zagotovljena krepitev čezmejnih vezi ter nenehni napredek in razvoj gasilskih zvez.

Projektna partnerja VZG Jastrebarsko in GZČ v projekt prinašata svoje dragocene izkušnje pri organizaciji mladinskih taborov in delu z mladimi. Vendar ta projekt odpira prostor za prispevek vsake organizacije s svojim specifičnim znanjem, izkušnjami in viri. S projektom se bo obogatil običajni program taborov z novimi pestrimi dejavnostmi, ki presegajo ustaljeno prakso taborov gasilske mladine, v tem pa je tudi inovativnost tega projekta, saj bodo mladi imeli možnost pridobiti nova znanja in veščine izven gasilstva. V okviru načrtovanih dogodkov bo poseben poudarek na sodelovanju z zunanjimi izvajalci, ki bodo mlade seznanili z naravnimi lepotami in kulturno dediščino. Skozi predstavitve bodo udeleženci imeli priložnost spoznati zavarovana območja Parka narave Žumberak – Samoborsko gorje in Krajinskega parka Kolpa, ki sta del ekološkega mreže Natura 2000, ter spoznati pomen ohranjanja narave in biotske raznovrstnosti. Spoznavali bodo kulturno dediščino Jastrebarskega in kraja Vinica v občini Črnomelj. Poleg tega je predvideno sodelovanje s predstavniki civilne zaščite Republike Hrvaške, ki bodo sodelovali pri postavitvi in demontaži tabora na Hrvaškem ter zagotavljali logistično podporo (oprema, šotori) iz logističnega centra Uprave civilne zaščite v Jastrebarskem. Druga dejavnost, ki bo obogatila izkušnje mladih na taboru na Hrvaškem, bo samostojna priprava obrokov. Dodatna zanimivost v Sloveniji bo možnost kopanja v reki Kolpi, kar bo mladim omogočilo edinstveno izkušnjo ter možnost sprostitve in druženja ob reki. Na obeh taborih se bodo mladi udeležili organiziranih akcij čiščenja okolja, da bi jih spodbudili k aktivnemu sodelovanju pri ohranjanju okolja.

Najpomembnejša sprememba, ki se bo zgodila po izvedbi projekta, je postavitev temeljev za prihodnje aktivno sodelovanje in skupno rast gasilskih zvez Jastrebarskega in Črnomlja.

Projekt čezmejnega sodelovanja z organizacijo poletnih taborov za gasilsko mladino poudarja aktivno vključevanje mladih, njihovo povezovanje, ustvarjanje prijateljstev in sodelovanja ter krepitev gasilskih zvez, kar neposredno prispeva k specifičnemu cilju 6.3. Krepitev medsebojnega zaupanja, zlasti s spodbujanjem ukrepov v zvezi s projekti povezovanja med ljudmi.

Vir: prijavnica SIHR00467

Naziv projekta: Zveza za šport in življenje

Stroškovnik projekta (ESRR sredstva): EUR 24.800,00

Trajanje projekta: 1. 4. 2025 – 31. 10. 2025

Projektni partnerji: Nogometni klub Škola nogometa M-M, Nogometni klub Ormož

Zveza za šport in življenje je projekt partnerjev iz Hrvaške (NK Football School M-M) in Slovenije (NK Ormož), ki izhajajo iz programa (Interreg SLO-HRV) zaznanih izzivov. Prvi izziv je zmanjšana teritorialna povezanost med državama, zlasti po pandemiji covida-19, drugi zaznani izziv pa je zmanjšanje telesne aktivnosti v t. i. »novi normalnosti«. Zmanjšana telesna aktivnost se še posebej odraža pri otrocih in starejših ter pušča težko izbrisano sled in težko psihološko breme, ker so bili prisiljeni sprejeti manj aktiven življenjski slog. Takšen način življenja dolgoročno ni vzdržen in bo prihodnjim generacijam povzročil številne zdravstvene težave, od že omenjenih duševnih težav do bolezni srca in ožilja, sladkorne bolezni tipa 2 in drugih kroničnih bolezni. Verižna reakcija vsega naštetega ustvarja tudi pritisk na zdravstveni sistem, ki še vedno okreva po pandemiji. Zato je cilj čezmejnega sodelovanja spodbuditi lokalno prebivalstvo, zlasti otroke in mlade, k vključevanju in sodelovanju v športnih dejavnostih. Vključevanje otrok v športne aktivnosti ne le preprečuje različne bolezni, temveč jim s tem bogati prosti čas in jih spodbuja k stalni telesni aktivnosti. Poleg tega mednarodni značaj tega projekta služi ozaveščanju, izgradnji zaupanja in spoznavanju osebne odgovornosti za boljšo prihodnost ter pridobivanju pozitivnega odnosa na tem področju. Enako bo poglobilo zaupanje in partnerskim organizacijam omogočilo, da zgradijo prijateljski odnos, ki temelji na medsebojnem zaupanju. Motivacijo in željo po uspešni izvedbi projekta še posebej poudarjajo športna društva v obliki podpore in povezovanja, izmenjave izkušenj in vzpostavljanja partnerstev za življenje, kar v končni fazi dopolnjuje specifični cilj programa Interreg Slovenija – Hrvaška.
Zato je glavni cilj projekta vzpostavitev čezmejnega sodelovanja za spodbujanje lokalnega prebivalstva (otrok in mladih) k vključevanju v športne aktivnosti in obogatitvi prostega časa z učenjem o pomenu aktivnega in zdravega načina življenja.
Rezultati projekta Zveza za šport in življenje so izvedba dveh mednarodnih športnih in izobraževalnih dogodkov za lokalno prebivalstvo v Sloveniji in na Hrvaškem, ki bosta vključevala nogometne tekme in izobraževalne delavnice.
Pristop, ki ga je treba uporabiti, temelji na aktivnem čezmejnem sodelovanju, ki je bistveno za reševanje ugotovljenih težav na zadevnem območju. Čezmejno sodelovanje, predvsem s športnimi aktivnostmi, zagotavlja platformo za povezovanje športnih skupnosti, navijačev in lokalnih skupnosti v Sloveniji in na Hrvaškem. Ta pristop omogoča izmenjavo znanja, izkušenj in spodbujanje skupnih interesov na širšem spektru področij, vključno z gospodarstvom, kulturo, izobraževanjem in turizmom. Ko bodo ekipe na obeh straneh opredeljene in bo razvit končni načrt in program dogodka, bo izvedena promocija aktivnosti preko medijskih platform (Facebook in uradne partnerske strani) ter obveščanje lokalne skupnosti preko plakatov v objektih nogometnih klubov.
Dogodki bodo načrtovani in izvedeni v pomladnih in poletnih mesecih za organizacijo na prostem, kar bo preprečilo omejitev števila obiskovalcev in omogočilo dovolj prostora za izvedbo načrtovanih aktivnosti. S športnimi strokovnjaki bo zagotovljeno ustrezno delovanje, da se zmanjša tveganje neželenih poškodb.
Izhajajoč iz vsega naštetega inovacija projekta izhaja iz dejstva, da bo celovit pristop skozi športne aktivnosti in izobraževalne delavnice pristopil k reševanju problemov programskega območja. S povezovanjem nogometnih tekem in izobraževalnih delavnic bo celostni pristop udeležencem omogočil ne le sodelovanje v telesnih aktivnostih, temveč tudi spoznavanje potreb aktivnega življenjskega sloga.

Vir: prijavnica SIHR00478

Naziv projekta: Manj je več – brihtne izbire za čisti Kvarner in Kras

Stroškovnik projekta (ESRR sredstva): EUR 24.800,00

Trajanje projekta: 25. 3. 2025 – 24. 10. 2025

Projektni partnerji: Udruga Obala naših unuka, Fair Legacy Hub, Inštitut za pravično in trajnostno dediščino

Naš čezmejni projekt Less is More je tesno povezan s trajnostnim razvojem, spoštuje okolje in dediščino. Poziva k preudarnejšemu življenju s čim manj nepotrebnih stvari in posledično k generiranju čim manjše količine odpadkov ter k odgovornejšemu ravnanju z odpadki. Vabi k spoštovanju trajnostnih načel, kot so »zero waste«, cirkularna ekonomija, »naredi sam«, »slow living«, »degrowth«, 5R, RE-think. Ozavešča, da je »manj več«.

Čezmejni projekt se bo odvijal v dveh regijah – na slovenskem Krasu in v Kvarnerju (Krk, Plavnik). Naslovili bomo prebivalstvo z obeh območij.

Kvarner/otok Krk in Kras kot regiji slovita po relativno neokrnjeni naravi, a dejstva pričajo nasprotno. V obeh okoljih se soočamo s prekomernim, nenadzorovanim, nevarnim onesnaževanja okolja, k čemer ne prispevajo le turisti, temveč tudi lokalno prebivalstvo. To je še posebej zaskrbljujoče, ker tako otočani Krka kot prebivalci Krasa upravljajo z izrazito ranljivima ekosistemoma. Posledice se odražajo tudi v vodnih sistemih: v Jadranskem morju in kraški podtalnici. Meritve pričajo o čedalje večji prisotnosti nevarne mikroplastike v Jadranskem morju, saj se v njem ne odražajo le napake in grehi življenja na/v morju, temveč tudi življenja na kopnem. Posledice divjih praznitev vaških greznic v naravo (kraške vasi nimajo kanalizacijskega sistema), prekomerne in nestrokovne uporabe gnojil in škropiv »popijemo« v vodi, ki priteče iz kraških pip, saj so kraška tla porozna in vse življenje na površju ponikne v podzemne reke, ki nas napajajo.

S čezmejnim projektom bomo naslovili skupni izziv, kako prebivalstvo otoka Krka in Krasa ozavestiti o nevarnih posledicah neodgovornega ustvarjanja čedalje večje količine odpadkov in neodgovornega odlaganja le-teh ter kako oba trenda zaustaviti.

Naš cilj je prebivalce otoka Krka in Krasa spodbuditi k spoštljivemu in skrbnemu upravljanju naravnih danosti, odgovornem ravnanju z odpadki ter k trajnostnim življenjskim slogom, ki bodo ustvarili bistveno manj odpadkov. Dokazati želimo, da vodilo Less is More vodi v čistejše, bolj zdravo in lepše okolje sedanjih in prihodnjih generacij Krka in Krasa in da so vsakodnevene prakse »manj je več« tudi zabavne, vzpodbujajo kreativnost, iznajdljivost, obujajo tradicijo in generirajo prihranek.

Projekt bo prispeval k dvema glavnima učinkoma. Prvi bo, da bosta v projekt vključeni dve organizaciji, ki bosta čezmejno sodelovali: Fair Legacy Hub iz Slovenije in Udruga Obala naših unuka iz Hrvaške. Drugi učinek bo, da bosta omenjeni organizaciji skupno organizirali dva večja javna čezmejna dogodka, ki bosta prispevala h krepitvi čezmejnega zaupanja in vplivala na sodelovanje prebivalce čezmejnega območja. Koristi od projekta bodo imeli prvenstveno prebivalci otoka Krka in Krasa, zlasti v pridobljenih izkušnjah pa tudi obe partnerski organizaciji in njuni sodelavci.

Čezmejno sodelovanje je za projekt ključno, ker bomo le z njim dosegli pričakovane dolgoročne, trajne spremembe. Splošni cilj projekta namreč zahteva dolgoročno spremembo miselnosti, vrednot, navad, življenjskih slogov ne le v ožjem, temveč v širšem čezmejnem območju.

Za prebivalce Krka in Krasa bomo izvedli 2 velika čezmejna dogodka v značilnih naravnih okoljih: na nenaseljenem otoku Plavnik pri Krku, v kraški gmajni pri vasi Tomaj. Oba dogodka bomo začeli s čistilno akvcijo: čistili bomo južno obalo Plavnika in kraško gmajno. Nato bomo koncept Less is More razvili s petimi temami; na vsakem dogodku jih bodo predstavljali strokovnjaki/ustvarjalci s Krka in Krasa:
* BRIHTNA MODA (na obeh dogodkih: izmenjevalnica starih oblačil; Tomaj: podari obleki novo življenje«, inovativni naravni materiali; Plavnik: škodljiva mikroplastika in morje; kako brati etikete, prepoznati sestavo naših oblačil)
* BRIHTNO GOSPODINJSTVO (Tomaj: »ne zavrzi hrane, skuhaj novo jed« npr. iz starega star kruha itd., Plavnik: DIY iz naravnih materialov: slamice iz slame, »mehčalec« iz volnenih kroglic, gobice za posodo iz bučnih vlaken in morske spužve itd.)
* BRIHTNO VRTNARJENJE (na obeh dogodkih: izmenjevalnica semen; Tomaj: kako pripraviti kompost, zastirko, ki privarčuje pri zalivanju; prekopne vile, načela Marie Thun itd.; Plavnik: kompostiranje in učinkoviti mikroorganizmi – kompostiranje oljčnih koščic z morskimi algami, naravni mikroorganizmi za pripravke za krepitev rastlin, DIY kompostnik v stanovanju itd.)
*BRIHTNA EMBALAŽA ( recycle&reuse; Tomaj: vrečk, konzerv, steklenih kozarcev itd.; Plavnik: načrtovanje »zero waste« nakupa – pri nakupu mesa, sadja, v restavraciji itd.; s kaširanjem starega papirja do “nove” embalaže; folija za hrano iz tekstila in voska itd.)
*BRIHTNO POHIŠTVO (iz naravnih materialov iz okolice in/ali odpadkov, ki smo jih pobrali v čistilni akciji, izdelamo pohištvo in druge uporabne predmete)

Pri postrežbi okrepčil bomo trajnostni pri sestavinah in embalaži (npr. ponovna uporaba rabljenih jogurtovih lončkov). Po dogodkih se bodo ljudje »čezmejno družili« v FB skupini “Manj je več – čisti Krk, čisti Kras”.

Vir: prijavnica SIHR00496

Naziv projekta: Obujanje starih poti in zdravih navad Goranov in Polancev

Stroškovnik projekta (ESRR sredstva): EUR 8.192,00

Trajanje projekta: 1. 4. 2025 – 31. 10. 2025

Projektni partnerji: Kulturno, turistično in športno društvo Stari trg ob Kolpi, Društvo Goranin Zagreb

S projektom rešujemo in ohranjamo povezanost lokalnih skupnosti na obeh bregovih reke Kolpe ter s sodelovanjem povezujemo lokalno prebivalstvo z izseljenci, ki doprinesejo novosti v življenje domačinov. S sodelovanjem deležnikov ohranjamo navade, dediščino, prenašamo znanje in veščine med generacijami ter tako oživljamo kraj ter skrbimo za izboljšanje in kvalitetnejše bivanje vseh generacij.
Trenutno je območje zelo podhranjeno z dogodki, ki skrbijo za zdravje ljudi, zato želimo s projektom vnesti novosti pri gibanju in skrbi za zdravje in aktivnost vseh prebivalcev, predvsem ostarelih. Glavni učinki našega projekta bodo vidni v kvalitetnem druženju, prenosu dediščine, rekreacijskih dogodkih in delavnicah ter ohranjanju stikov in dediščine ter pri urejanju že obstoječe infrastrukture.
Kraji ob Kolpi so bili v preteklosti izredno povezani, dokler ni med nas zarezala 30 letna meja, ki je te vezi pretrgala ali pa jih zelo okrnila. Starejši prebivalci Poljanske doline se še dobro spomnijo, kako so peš hodili do bližnjih Moravic in Brod Moravic, hrvaških krajev ob železniški progi in v tamkajšnjih delavnicah popravljali razne stroje in njihove dele. Predvsem pa so iz tamkajšnjih postaj odrinili proti morju ali pa v druge večje kraje. Ob poteh so bile že iz časa Marije Terezije zasajene hruške in jabolka, da so si ljudje lahko potešili lakoto in žejo. V spomin na te čase bomo organizirali pohod do Moravic in odpravo z vlakom na morje. Ob tej priložnosti bomo zasadili hruške in jabolka, ki bodo pustile pečat naslednjim generacijam in s tem ponovno oživili staro prakso, ki omogoča dostop do zdrave hrane ljudem ob poti.
Hruške in jabolka so ne le zasajena ob poteh ampak so tudi opevana v našem ljudskem plesu, kar predstavlja še eno pomembno točko zdravega življenja v teh krajih. Za skupno nit projekta bomo tako izvedli tudi plesno delavnico, kjer se bodo deležniki učili plesati belokranjske ljudske plese in sodobnejše plese, ki jih bodo predstavili goranski izseljenci. Poskrbeli bomo, da zdrave prakse iz naše bogate kulturne dediščine prenesemo v vsakdanje življenje ljudi ob meji ter tako vzpodbujamo gibanje, ki je primerno za vse generacije in jih vzpodbuja k druženju.
Dogodki, delavnice:
– čezmejni pohod (Stari trg – Brod Moravice) peš do železniške postaje in z vlakom na morje, zasaditev jablan in hrušk ob poteh
– delavnica ljudskih in sodobnih plesov ter zasaditev jablan in hrušk ob poteh

Vir: prijavnica SIHR00512

Naziv projekta: Združeni v melodiji prihodnosti: Povezovanje mladih preko sveta glasbe

Stroškovnik projekta (ESRR sredstva): EUR 24.800,00

Trajanje projekta: 1. 4. 2025 – 30. 9. 2025

Projektni partnerji: DRUŠTVO PIHALNI ORKESTER KOVINOPLASTIKA LOŽ, PUHAČKI ORKESTAR GRADA ČABRA

Obmejni občini Loška dolina in Čabar se v zadnjih letih soočata s podobnimi izzivi množičnega odseljevanja ter staranja prebivalcev. Velik skupni izziv je tudi umiranje družabnega življenja, druženja med ljudmi je vsak dan manj. Izziv je tudi državna meja, ki je v zadnjem času etablirana kot ograja, ki razdvaja. Nihče ne ve, kako obdržati oziroma vrniti ljudi v naše kraje. Del rešitve vseh omenjenih izzivov vidimo v pomenu družbenega življenja kraja. Z našim projektom želimo posegati v kvaliteto bivanja. Povezanost z drugimi ljudmi, skupnostjo prispeva k občutku pripadnosti, kar lahko zmanjša potrebo po iskanju boljših priložnosti drugje. Še zlasti pa se nam zdi pomembno, da začnemo v to družbeno življenje že od majhnih nog vpenjati otroke, mladino. Kultura – glasba ponuja odlično platformo sodelovanje. Kulturne dejavnosti bogatijo naš vsakdan, nas oblikujejo in opominjajo k razumevanju, da smo družba, da potrebujemo sodelovanje.
Splošni cilj projekta je ponuditi prostor oz. priložnost za povezovanje prebivalcev obmejnih občin Loška dolina in Čabar preko izvedenih glasbenih dogodkov. V ospredju je povezovanje otrok in mladih, saj so oni prihodnost naših krajev. Med mladimi želimo prebuditi interes ne zgolj za glasbo, pač pa v prvi vrsti interes za druženje. Rezultati projekta so namenjeni lokalnemu prebivalstvu, zlasti mladim, na obeh straneh meje. Sprememba, ki jo želimo, je povečati število mladih, ki se povežejo skozi glasbo. Še zlasti bodo koristi od našega projekta imeli mladi. Otroci bodo imeli priložnost druženja in vzpostavljanja vezi z njihovimi vrstniki z druge strani meje. Preko izvedenih delavnic bodo lahko pridobili nove veščine s področja umetnosti in glasbe.
Partnerstvo sestavljata dva pihalna orkestra iz občin, ki neposredno mejita druga na drugo na obeh straneh meje – Pihalni orkester Kovinoplastika Lož iz občine Loška dolina, ter “Puhački orkestar Grada Čabra” iz občine Čabar. Skupaj želimo ustvariti nekaj več. V projektu bomo izvedli dva družabno-glasbena dogodka, po enega v vsaki državi. V oba dogodka bomo vpletali ostale organizacije in društva iz našega področja. Projekt nudi odlično priložnost, da se med orkestroma vzpostavi trdna vez, na podlagi katere bosta orkestra v prihodnosti redno sodelovala. Orkestra si obetata tudi prenos dobrih praks.
Kar se tiče učinkov projekta, je bistvena želja obeh društev, ki jo zasledujemo s projektom, zagotoviti kontinuiteto, ki je večdimenzionalna: 1. kontinuiteta sodelovanja obeh godb; 2. kontinuiteta sodelovanja ostalih društev in organizacij iz obeh občin; 3. kontinuiteta priložnosti za čezmejno povezovanje prebivalcev, zlasti mladih; 4. kontinuiteta nadaljevanja tradicij obeh godb.

Vir: prijavnica SIHR00526

Naziv projekta: Kolesarjenje brez meja

Stroškovnik projekta (ESRR sredstva): EUR 24.800,00

Trajanje projekta: 1. 4. 2025 – 31. 12. 2025

Projektni partnerji: Ljubljanska kolesarska mreža, društvo za vzpodbujanje kolesarjenja in trajnostnega prometa, Udruga Sindikat biciklista, Občina Brežice, Općina Brdovec

Glavni cilj projekta Kolesarjenje brez meja je izboljšanje lokalne mobilnosti in medsebojne povezanosti prebivalstva na projektnem območju. Ta cilj dosegamo z izobraževanjem o prednostih aktivne mobilnosti, ozaveščanjem o potencialu preobrazbe infrastrukture ter s pridobivanjem specifičnih znanj in veščin o različnih vrstah koles. Namen projekta je spodbuditi skupnost k uživanju prednosti kolesarjenja, hkrati pa spodbujati krepitev lokalnih vezi, promocijo zdravega načina življenja in zmanjševanje negativnih vplivov na okolje.

Glavni učinek projekta Kolesarjenje brez meja je informiranje in izobraževanje lokalnega prebivalstva o prednostih in možnostih kolesarskega prometa s poudarkom na raznolikih oblikah aktivne, trajnostne mobilnosti in multimodalnosti. Na programskem območju se pričakuje povečan kolesarski promet, medtem ko b zmanjšan motoriziran promet, kar bo ugodno vplivalo na upočasnitev podnebnih sprememb. Ranljive skupine bodo opolnomočene in izobražene o možnostih trajnostne mobilnosti, prilagojenih njihovim posebnim potrebam. Z izobraževalnimi aktivnostmi, organizacijo dveh čezmejnih kolesarskih dogodkov in dveh čezmejnih srečanj, se bo spodbujalo nastajanje novih idej in navezovanje poznanstev, kar bo vplivalo na krepitev sodelovanja in zaupanja med čezmejnimi prebivalci območja. Po drugi strani pa imajo partnerske organizacije možnost mreženja s perspektivo dolgoročnega sodelovanja pri novih regionalnih projektih.

Projekt Kolesarjenje brez meja se izvaja skozi izobraževalne in zabavne programe javnih prireditev na programskem območju, z neposrednim stikom z uporabniki. Čezmejno sodelovanje je bistvenega pomena za izkoriščanje celotnega potenciala aktivne mobilnosti lokalnega prebivalstva in spodbujanje močnejšega medsebojnega povezovanja in sodelovanja. Za dosego tega cilja bodo uporabljeni viri, izkušnje in strokovno znanje vseh partnerskih organizacij – društev (nevladnih organizacij) in enot lokalne samouprave. Vsi partnerji imajo široko paleto znanja in izkušenj v izobraževanju ter organizaciji velikih dogodkov, tudi masovnih skupinskih kolesarjenj. Projekt Kolesarjenje brez meja je prvi projekt čezmejne mobilnosti, ki na tak način povezuje lokalno prebivalstvo – preko terenskih praktičnih aktivnosti in kolesarjenja. Projekt pomeni edinstveno partnerstvo na temo trajnostne mobilnosti na več ravneh – prvič sodelujeta slovenska in hrvaška organizacija za promocijo kolesarjenja, enoti lokalnih samouprav obeh držav in prvič sodelujejo vsi štirje partnerji skupaj.

Vir: prijavnica SIHR00553

Naziv projekta: Dan v šoli za zdravje oseb s celiakijo in njihovih družinskih članov

Stroškovnik projekta (ESRR sredstva): EUR 15.974,40

Trajanje projekta: 1. 4. 2025 – 31. 12. 2025

Projektni partnerji: CeliVita-Život s celijakijom, Celiac Slovenija – društvo bolnikov s celiakijo

Skupni izziv programskega območja je celiakija kot zelo neprepoznana in pogosto neustrezno zdravljena bolezen ter nizka raven znanja o celiakiji in zdravljenju – izvajanje stroge brezglutenske diete pri bolnikih in družinskih članih.
Edino zdravilo za celiakijo, doživljenjsko avtoimunsko sistemsko bolezen, ki jo povzroča vnos glutena pri genetsko nagnjenih ljudeh, je stroga brezglutenska dieta. Nezdravljena celiakija lahko povzroči maligne in nemaligne zaplete bolezni, se odraža na kakovosti življenja bolnikov in generira javnozdravstveni problem, v katerem posamezniki postanejo disfunkcionalni člani družbe na račun celotne skupnosti. Izvajanje takšne diete je kompleksno zaradi izzivov pri izbiri primernih živil in okolja, v katerem se hrana pripravlja. Zato so znanje in veščine bolnikov in družinskih članov ključnega pomena za dosledno zdravljenje ter ohranjanje telesnega in duševnega zdravja bolnikov. Ključna je tudi podpora skupnosti, tudi tistih, ki se že spopadajo z enakimi izzivi in ​​so običajno člani organizacij bolnikov.

Spremembe, ki jih pričakujemo po izvedbi projekta, so dvig ravni znanja bolnikov in družinskih članov, ki se bodo izobraževali, pa tudi vseh bodočih uporabnikov društva, ki potrebujejo znanje in veščine za življenje na strogem glutenu. – brezplačna dieta. Na ta način zagotavljamo dosledno in pravilno upoštevanje te zahtevne diete, povečujemo kakovost življenja ter ohranjamo telesno in duševno zdravje bolnikov in družinskih članov. Prav tako je pričakovana sprememba izmenjava izkušenj in znanja na ravni društev, ki bodo pri svojem delu še naprej uporabljala razpoložljiva orodja in materiale ter jih tako omogočala dostopnost širšemu krogu uporabnikov. S povezovanjem društev in z viri, ki jih uporabljajo, kot so obstoječe znanje, izkušnje in sodelovanje z ustreznimi strokovnjaki, povečujemo lastne zmogljivosti in posredno tudi zmogljivosti naših glavnih ciljnih skupin – ljudi na strogo zdravstveno pogojeni brezglutenski dieti in njihove družine.

Dokaj nizka raven znanja med anketiranci na Hrvaškem in v Sloveniji, ugotovljena v okviru projekta CD SKILLS – Izboljšanje obvladovanja celiakije v Podonavju z ozaveščanjem, širjenjem znanja in razvijanjem novih raziskovalnih veščin v okviru projekta, je izziv, ki ga se bomo ukvarjali v okviru našega projekta. Naš cilj je ozavestiti o celiakiji, povečati raven znanja o lastni bolezni ali bolezni družinskih članov z obstoječimi razpoložljivimi učnimi orodji, pa tudi z izobraževalnimi dogodki, ki jih bomo izvajali v Sloveniji in na Hrvaškem. Prav tako je naš cilj ustvariti mrežo medsebojne podpore, tako na ravni društev za celiakijo kot tudi na ravni posameznikov. Na izobraževalnih dogodkih bodo med drugim uporabljena e-učna orodja »Vse o celiakiji« ter Register brezglutenskih izdelkov, ki je nastal v že omenjenem projektu CD SKILLS. Ker slovenski partner ni neposredno sodeloval pri projektnih aktivnostih CD SKILLS, bo to priložnost za izmenjavo izkušenj in znanja na področju izobraževanja bolnikov in družinskih članov.

Glavni rezultat projekta sta dva izobraževalna dogodka na Hrvaškem in v Sloveniji, ki bosta sestavljena iz niza predavanj, ki pokrivajo vse pomembne teme o celiakiji, brezglutenski prehrani in življenju s celiakijo. Prav tako bomo skozi neformalno druženje med predavanji zagotovili dovolj časa za razpravo, vprašanja strokovnjakom in medsebojno izmenjavo izkušenj. Na izobraževalne dogodke nameravamo povabiti lokalne proizvajalce brezglutenske hrane in gostince, ki bodo predstavili svojo ponudbo in poskrbeli za pogostitev vseh prisotnih. Posebna pozornost bo namenjena izobraževalnim vsebinam za otroke, ki se bodo dogodka udeležili s starši, kjer jim bodo na primeren način predstavljena osnovna dejstva o celiakiji in brezglutenski prehrani. Neposredni koristniki izobraževanj so osebe s celiakijo in družinski člani ter društvo samo, ki bodo prevzeli tudi nekatera nova znanja, dobre prakse in izkušnje svojih partnerjev.

Gre za prvo skupno prizadevanje sosedov iz Slovenije in Hrvaške za dvig ravni znanja bolnikov in družinskih članov v dobrobit njih samih, pa tudi širše skupnosti, ter krepitev dolgoročne medsebojne podpore med društvi, spodbujanje prenosa znanja in dobrih praks. Z regionalnim sodelovanjem krepimo kapacitete ljudi, ki živijo na zelo blizu, ki pogosto uporabljajo isti jezik, hodijo po nakupih v sosednje države ali obiščejo že tako omejeno število dogodkov, namenjenih ljudem na strogi brezglutenski dieti, a ustvarjamo tudi priložnost za osebni stik, pogovor in druženje, vse z namenom medsebojne podpore in zaščite duševnega zdravja in ranljivih skupin.

Vir: prijavnica SIHR00579

Naziv projekta: Panonska hiša – vračanje tradicionalnih trendov gradnje v sodobno arhitekturo

Stroškovnik projekta (ESRR sredstva): EUR 15.974,40

Trajanje projekta: 1. 4. 2025 – 30. 11. 2025

Projektni partnerji: ZAVOD LONČARSKA VAS FILOVCI, Zavod za turizem, kulturo in proizvodnjo keramike, Zavičajni muzej Ozalj

S projektom Panonska hiša – vračanje tradicionalnih trendov gradnje v sodobno arhitekturo naslavljamo izzive ohranitve poznavanja tradicionalne panonske arhitekture in pomanjkanje obrtnikov in krovcev, ki bi te tehnike znali izvajati. To odraža večplastne izzive, ki jih prinaša ohranjanje kulturne dediščine in hkrati spodbuja razmišljanje o trajnostnem razvoju. Cilj projekta je preko medgeneracijskega in čezmejnega sodelovanja lokalne prebivalce in obrtnike obuditi tradicionalno obrt prekrivanja strehe s slamo in nasploh predstaviti tradicionalno panonsko arhitekturo. Cilj projekta je tudi krepiti medsebojno zaupanje, spodbuditi druženje in izmenjavo znanj v sproščenem in vključujočem okolju, ki omogoča prenos znanj in povezovanje. Čezmejno sodelovanje je zaradi skupnih ciljev in izzivov ključnega pomena, a hkrati odlična priložnost za vzpostavitev trajnega sodelovanja med različnimi skupinami ljudi.
Projekt izvajata dva partnerja, Lončarska vas Filovci, muzej na prostem, ki ima v svoji zbirki dve najznačilnejši predstavnici Panonske arhitekture – cimprači in Zavičajni muzej Ozalj, ki v svojem Etno parku 1 km iz centra Ozlja predstavlja tradicionalno arhitekturo in uporabne predmete predindustrijskega vsakdana. Oba imata poglobljeno znanje iz tematike in dolgoletne izkušnje na področju izvajanja projektov, kulturnih dogodkov in izobraževanj. Partnerja projekt načrtujeta, izvajata in financirata skupaj, poleg tega bo vsak partner dodelil osebje na projekt, da se zagotovi maksimalna kakovost izvedbe. Projektno partnerstvo je ključno za uspešno izvedbo projekta, ki je predmet prijave. Vsak izmed partnerjev bo prispeval specifična znanja in izkušnje, kar bo omogočilo pridobivanje novih perspektiv, spoznavanje različnih pristopov in učenje. Sodelovanje bo tudi vzpostavilo močno mreženje in dolgoročno partnerstvo, kar omogoča deljenje virov, stroškovno učinkovitejše izvajanje projektov ter možnost skupnih prizadevanj za dosego skupnih ciljev – ohraniti snovno kulturno dediščino območja in jo vrniti v življenje, ker trajnostna gradnja prispeva tudi k doseganju okoljskih ciljev, od katerih imamo koristi vsi.

Panonska avtohtona arhitektura, ki vključuje gradnjo z glino, lesom in slamnato streho, ne le ohranja kulturno dediščino, ampak tudi spodbuja energetsko varčnost. Že v starih časih je veljalo, da so te hiše energetsko varčne, pa tudi prijetne za bivanje zaradi dobre izolativnosti in uporabljenih naravnih materialov. Tudi danes se trendi gradnje obračajo k izbiri naravnih materialov, kot na primer porast lesenih skeletnih gradenj v primerjavi z zidanimi. V sklopu projekta je predvidena izvedba dveh dogodkov, in sicer predavanj na slovenski strani v vasi Filovci, kjer bodo strokovnjaki izvedli sklop predavanj na temo tradicionalne panonske gradnje, vzporednicami med tradicionalnimi metodami in zdajšnjimi trendi v arhitekturi ter pokrivanju strehe z rženo slamo. Dogodku v Sloveniji bo čez en mesec sledila praktična delavnica, na kateri bo predstavljeno spenjanje ržene slame v snope in pričvrstitev na streho.
Koristi projekta bo v največji meri imelo lokalno prebivalstvo, z ohranjanjem lokalne kulturne identitete, preko prenosa znanja med generacijami in preko meje, izboljšanja življenjskega prostora, novih zaposlitvenih priložnosti in novih vezi med lokalnim prebivalstvom.

Rezultati projekta bodo povečana zavest lokalne skupnosti o pomenu ohranjanja kulturne dediščine in o priložnostih sledenja tradicionalnim tehnikam gradnje v današnjem času, zavedajoč se prednosti, ki jih to prinaša. Projekt neposredno prispeva k oživitvi tradicionalnih obrtniških veščin, ki so značilne za panonsko regijo, predvsem ciljamo na prekrivanje streh s slamo. Nenazadnje pa je skupni rezultat projekta trajnostni razvoj lokalne skupnosti na obeh straneh meje, spodbuja se medsebojno spoštovanje, prijateljstvo in gospodarske dejavnost, kjer se prepleta tradicionalno in trajnostno.

Vir: prijavnica SIHR00592

Naziv projekta: Povezovanje lokalnega prebivalstva Krapinsko-zagorske županije in Savinjske regije za ohranjanje okolja in ekološke mreže NATURA 2000

Stroškovnik projekta (ESRR sredstva): EUR 24.800,00

Trajanje projekta: 1. 5. 2025 – 30. 4. 2026

Projektni partnerji: Zagorska razvojna agencija, Razvojna agencija Kozjansko 

Zagorska razvojna agencija in Razvojna agencija Kozjansko, ki živita, delata in spremljata svoje okolje, sta identificirali ključne izzive, s katerimi se sooča čezmejno področje Krapinsko-zagorske županije in Savinjske regije v zadnjih nekaj letih: 1) pomanjkanje komunikacije lokalnega prebivalstva izven uveljavljenih družinskih in/ali prijateljskih vezi, 2) pomanjkanje sodelovanja lokalnega prebivalstva, dodatno poslabšano z zaprtjem meje in fizičnimi omejitvami gibanja po pandemiji COVID-19, 3) premajhna prepoznavnost pomembnosti ekološke mreže Natura 2000 za lokalno prebivalstvo, 4) nejasnost glede možnosti izkoriščanja ekološke mreže in koristi za lokalno prebivalstvo ter 5) naraščajoča odtujenost od narave, kar vodi do zdravstvenih težav, povezanih z duševnim zdravjem in prekomerno telesno težo.
Zato bo projekt RIDE&BIKE ECO odigral pomembno vlogo pri ponovnem povezovanju čezmejnih območij, medsebojnem druženju in izmenjavi izkušenj ter bo pomembno izhodišče za vzpostavitev skupnih novih, prihodnjih pobud prebivalstva. Projekt bo organiziral dve prireditvi (kolesarjenje – 1xHR, pohodništvo – 1xSI), da bi z gibanjem in preživljanjem časa v naravi ozavestil prebivalstvo, da so del ekološke mreže NATURA 2000 in o pomembnosti ohranjanja okolja. Hkrati bodo aktivnosti v naravi okrepile zavedanje o pomembnosti gibanja kot načina preprečevanja debelosti ter uporabe koles kot trajnostnega načina prevoza. Zato je projekt RIDE&BIKE ECO osredotočen na dodatno izgradnjo zaupanja med prebivalci in jih bo osveščal o tem, da se lahko učinek varovanja okolja in ohranjanja planeta doseže le s skupnim sodelovanjem. Glavni cilj projekta je izboljšanje čezmejnega partnerstva na področju ohranjanja okolja in trajnostnih praks s čezmejnimi pobudami v območjih Natura 2000, specifični cilj projekta pa je povečanje ozaveščenosti o pomembnosti ohranjanja narave v območju ekološke mreže Natura 2000 z organizacijo čezmejnih prireditev na območju Krapinsko-zagorske županije in Savinjske regije. Glavni poudarek projekta je zagotoviti izboljšanje čezmejnega sodelovanja lokalnega prebivalstva na območju obmejnega področja Krapinsko-zagorske županije in Savinjske regije na področju varstva okolja in promocije območij Natura 2000 ter njihove kapitalizacije. Lokalno prebivalstvo bo imelo priložnost zgraditi in nadgraditi porušeno medsebojno zaupanje, okrepiti zavedanje o pomembnosti ekološke mreže Natura 2000 ter možnostih izkoriščanja življenja na območjih Natura 2000 ali v njihovi neposredni bližini. Hkrati projekt promovira zdrav življenjski slog ter pomen bivanja v naravi in uporabe koles kot trajnostnega načina prevoza. Glavni rezultati projekta bosta dva javna fizična dogodka (dve prireditvi – 1xHR kolesarjenje, 1xSI pohodništvo) ter dve novi čezmejni pobudi za sodelovanje. Čeprav posamezno sodelovanje že obstaja in se projektni partnerji medsebojno dobro poznajo, še vedno obstajajo možnosti za izboljšanje sodelovanja. Zato se projekt RIDE&BIKE ECO osredotoča na lokalne skupnosti in njihovo aktivno vključevanje v kolesarske in pohodniške prireditve z obeh strani meje zaradi skupne izkušnje in povezovanja, hkrati pa jih informira o bogastvu biotske raznovrstnosti in naravnih vrednotah območja Natura 2000. Z aktivnim bivanjem v naravi oziroma s kolesarskimi in pohodniškim prireditvami se bodo ustvarile priložnosti za udeležence, da vzpostavijo vezi in partnerstva ter izboljšajo čezmejno sodelovanje. Hkrati se bo s pomočjo informativnih točk spodbujalo ukrepe za varstvo okolja in kulturno izmenjavo med skupnostmi, spodbujajoč medsebojno razumevanje in spoštovanje raznolikosti. Čezmejno sodelovanje je v tem primeru izjemno pomembno, saj (ne)dejanje na eni strani meje neposredno vpliva tudi na drugo stran meje. Konkretno, okolje in narava si zapomnita vsako človeško delovanje, negativni učinki na okolje pa se prenašajo tudi na druga območja in druge lokalne skupnosti. Zato učinki in koristi, ki se pričakujejo z izvajanjem tega projekta, niso mogoči brez čezmejnega sodelovanja in sodelovanja širšega kroga lokalnih skupnosti z obeh strani meje, čeprav se lahko projektne aktivnosti (organizacija kolesarske in pohodniške prireditve) izvedejo samostojno. Običajne prakse ozaveščanja lokalnega prebivalstva vključujejo predavanja, okrogle mize in delavnice, na katerih se govori o pomembnosti ohranjanja okolja. Ta projekt pa vodi z zgledom, učenjem na podlagi dejanj in kaže spoštovanje do okolja ter njegovega varovanja skozi praktičen in konkreten primer, kako to resnično storiti. Zato je projekt RIDE&BIKE ECO osredotočen na dodatno izgradnjo zaupanja med prebivalci in jih bo osveščal, da se učinek varovanja okolja in ohranjanja planeta lahko doseže le s skupnim sodelovanjem.

Vir: prijavnica SIHR00635

Naziv projekta: Strip cona – en dan, dva jezika, nešteto zgodb

Stroškovnik projekta (ESRR sredstva): EUR 24.800,00

Trajanje projekta: 1. 4. 2025 – 31. 1. 2026

Projektni partnerji: Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto, Gradska knjižnica »Ivan Goran Kovačić«

S projektom “Strip cona – en dan, dva jezika, nešteto zgodb” vabimo v bogat svet vizualne umetnosti, kjer se prepletajo kulturni vplivi, domišljija in ustvarjalnost, pripovedujoč zgodbe, ki povezujejo čezmejno programsko območje.

V okviru projekta naslavljamo več čezmejnih teritorialnih izzivov, kot so pomanjkanje čezmejnih socialnih vezi, nezadostna kulturna izmenjava in sodelovanje na področju stripovske umetnosti, slabo poznavanje in nerazumevanje globine te umetniške zvrsti, postopno izgubljanje zanimanja za branje fizičnih knjig in klasične oblike kulturnih izkušenj med mlajšimi generacijami, nezadostna stopnja bralne pismenosti ter medgeneracijska odtujenost.

Splošni cilj projekta “ComicZone” je preko sveta stripov in vizualne umetnosti spodbuditi sodelovanje, povezovanje ter gradnjo zaupanja med širšo javnostjo na čezmejnem območju. Z organizacijo dogodkov, na katerih bomo gostili raznolike ustvarjalce, namenjenih čezmejnemu prebivalstvu vseh generacij, si prizadevamo okrepiti kulturne vezi, spodbujati strast do branja in vizualne umetnosti ter vzpostaviti trajnostne temelje za čezmejno sodelovanje.

Rezultat projekta bo predstavljalo čezmejno sodelovanje dveh organizacij, ki bova skupaj zasnovali in izvedli dva kulturno obarvana fizična dogodka, namenjena širši javnosti lokalnega prebivalstva z obeh strani meje. Z izvedbo dogodkov bomo prek spoznavanja sveta stripov in vizualne umetnosti krepili medsebojno zaupanje in povezovanje na čezmejnem območju, hkrati pa prispevali k povečanju bralne pismenosti, ki je predpogoj za razvoj posameznikovih potencialov in uspešno sodelovanje v družbi.

Ključno ciljno skupino, ki jo s projektom naslavljamo, tako predstavlja splošna lokalna javnost, koristi pa bodo imeli tudi ustvarjalci stripov in drugi kulturni ustvarjalci ter lokalni javni organi.

Potreba po čezmejnem sodelovanju izhaja iz prepoznavanja čezmejnih teritorialnih izzivov, ki jih obravnava projekt. Hkrati se inovativnost projekta izraža prav v unikatnem pristopu k naslavljanju teh izzivov, kar dodatno poudarja pomen čezmejnega povezovanja.

Projekt uporablja koristi, ki izhajajo iz kulturnih vsebin, za naslavljanje kompleksnejših družbenih izzivov, s katerimi se sooča čezmejno programsko območje. Kljub temu da se v osnovi osredotoča na stripovsko umetnost, pa stripa ne obravnava kot izolirane umetniške forme, temveč vključuje raziskovanje celotnega spektra vizualne umetnosti. S poudarkom na spodbujanju interdisciplinarnega razmišljanja projekt ustvarja globlje razumevanje, kako umetnost presega tradicionalne meje, ne le med umetniškimi zvrstmi, temveč tudi med kulturami in generacijami. Čezmejni lokalni skupnosti prek projektnih aktivnosti približa dejstvo, da smo tudi sami le del širše kulturne strukture, ki soustvarja bogato in raznoliko celoto.
S postavljanjem umetnosti v kontekst kompleksnejših družbenih izzivov prispevamo k oblikovanju odprte, povezane in raznolike skupnosti na čezmejnem območju.

Vir: prijavnica SIHR00651

Naziv projekta: RumeniŽuti

Stroškovnik projekta (ESRR sredstva): EUR 15.974,40

Trajanje projekta: 1. 4. 2025 – 31. 12. 2025

Projektni partnerji: ISTENIČ proizvodnja vin in prodaja d.o.o., Lu-Ma Eksluziv d.o.o., Nespecijalizirana trgovina na veliko

S projektom RumeniŽuti se projektna partnerja podjetje Istenič in LU-MA Ekskluziv osredotočava na reševanje več izzivov in izkoriščanje priložnosti v vinski industriji na čezmejnem območju Slovenije in Hrvaške. Glavni izzivi, ki jih naslavljamo, vključujejo ohranjanje vinske dediščine, pomanjkanje znanja in ozaveščenosti o specifični grozdni sorti rumeni plavec, ki raste na Bizeljskem (Slovenija) in območju Plešivice ter Jastrebarskega (Hrvaška), oblikovanje vinske skupnosti, mednarodno sodelovanje in globalno prepoznavnost ter trajnostno turistično privlačnost. S projektom želimo povečati zavedanje o pomembnosti ohranjanja te specifične grozdne sorte in spodbuditi čezmejno sodelovanje in povezovanje s ciljem trajnostnega razvoja vinskega sektorja na obeh straneh meje.

Cilj projekta je tudi krepiti sodelovanje med pridelovalci, strokovnjaki in ljubitelji vin, spodbujati izmenjavo znanja ter prispevati k razvoju vinske skupnosti na čezmejnem območju. Projekt bo sodelujočim omogočil pridobivanje novih znanj o rumenem plavcu ter trajnostno in inovativno pristopanje k vinogradništvu in vinarstvu.

Izobraževalna dogodka, ki se bosta odvila v Zagrebu in na Bizeljskem, bosta ključna za doseganje ciljev projekta. Oba dogodka bosta gostila vrhunske strokovnjake s tega področja, ki bodo poglobili znanje o rumenem plavcu, se osredotočili na trajnostno vinogradništvo in pridelavo vin/penin ter predstavili zgodovino, kulturo ter najsodobnejše raziskave s tega področja. Poleg tega bosta dogodka udeležencem ponudila vpogled v lokalno vinogradniško prakso, delitev znanj in izkušenj med deležniki ter spodbudila iskanje skupnih priložnosti za razvoj regije v širšem kontekstu.

Projekt se bo izvajal s skrbno načrtovanimi aktivnostmi, usmerjenimi v doseganje postavljenih ciljev. Evalvacija projekta v vseh njegovih fazah izvedbe bo omogočila pridobitev povratnih informacij in izhodišč za izboljšave pri naslednjih korakih ter pri naslednjih skupnih udejstvovanjih.

Oba projektna partnerja, Istenič in LU-MA Ekskluziv, pričakujeva obogatitev tudi svojega znanja in izkušenj ter krepitev sodelovanja, kar bo prispevalo k izboljšanju kakovosti vinskega sektorja na obeh straneh meje. S projektom RumeniŽuti se zavzemamo za čezmejni trajnostni razvoj in povezovanje v vinskem sektorju ter krepitev prepoznavnosti in ugleda regije v svetu vinske industrije.

S projektom RumeniŽuti inovativno povezujemo slovenske in hrvaške vinarje na temelju specifične grozdne sorte rumeni plavec. Z osredotočenostjo na trajnost, izmenjavo znanj ter krepitvijo vinske skupnosti, bomo pomembno prispevali k dvigu kakovosti in prepoznavnosti vinskega sektorja v regiji.

Vir: prijavnica SIHR00683

Naziv projekta: Branje in potovanje – Boljše povezovanje in sodelovanje med šolami in učenci v Medžimurski županiji in Pomurju s povečanjem bralne, kartografske in medijske pismenosti

Stroškovnik projekta (ESRR sredstva): EUR 10.240,00

Trajanje projekta: 1. 4. 2025 – 31. 12. 2025

Projektni partnerji: I. osnovna škola Čakovec, Osnovna šola Beltinci

Ne glede na geografsko bližino, zgodovinsko povezanost, kulturne in druge podobnosti, osnovne šole Međimurske županije in osnovne šole Pomurske regije med seboj ne sodelujejo v zadostni meri, lahko bi rekli, da sodelovanja med njimi ni. Do nedavnega je bil največji razlog za to državna meja in zapleti pri prehajanju meje otrok brez spremstva ter osebni dokumenti, ki so bili potrebni za prestop meje in jih mnogi niso imeli, ker jih mladoletni v lastni državi nimajo. Izobraževalna sistema na Hrvaškem in v Sloveniji se v marsičem razlikujeta, skupno pa jima je, da imata jasno opredeljene izobraževalne programe, ki ne dovoljujejo dodajanja nekaterih vsebin in rezultatov, ki se štejejo za pomembne in niso vključeni v same programe.
Osnovnošolski učenci v starosti od 12 do 14 let predstavljajo skoraj 5 % celotnega prebivalstva Međimurske županije in Pomurske regije in predstavljajo moč teh regij za prihodnost. Zato je izjemno pomembno, da v času izobraževanja pridobijo čim več spretnosti, kompetenc in znanj v obšolskih dejavnostih, saj te sledijo trendom in sledijo razvoju tehnologije in napredku družbe. Da bi zagotovili, da bodo ti otroci v bližnji prihodnosti postali hrbtenica družbe, je pomembno, da jih okrepimo v osnovnih veščinah, kot so bralna pismenost, medijska pismenost in kartografska pismenost, da bodo postali proaktivni mladi ljudje, pripravljeni na vključitev v vse vidike družbenega in političnega življenja čez mejo.
Glavni cilj projekta je vzpostavitev sodelovanja, razumevanja, zaupanja in povezovanja prav med njimi, kar se bo uresničevalo z izvajanjem skupnih projektnih aktivnosti – skupnih dogodkov v Čakovcu in Beltincih. Tema in vsebina skupnih delavnic bo opolnomočenje učencev na področju bralne, kartografske in medijske pismenosti ob uporabi pridobljenih veščin na terenu. Z izvajanjem skupnih delavnic se bodo dijaki poleg krepitve zmogljivosti na prej omenjenih področjih seznanili z vsemi vidiki Međimurske županije in Pomurske regije: kakšni so njihovi naravni viri, kulturna dediščina, turistični pomen, gospodarski razvoj in druga področja, ki se jim bodo zdeli pomembni in zanimivi. Doseganje komunikacije, sodelovanja in vzpostavljanje zaupanja med učenci je še večja naložba v prihodnost, saj mladi danes razmišljajo globalno in bodo zagotovo ostali povezani in sodelovali preko nekaterih oblik sodelovanja tudi po izvedbi projekta, kar je dodatna vrednost in multiplikativni učinek projekta.
Glavni rezultati projekta so doseganje sodelovanja in zaupanja med projektnimi partnerji kot organizacijami, ki bodo po zaključku projekta še naprej sodelovale na različne načine (skupni projekti, skupni programi ipd.), pa tudi med vsaj 100 učenci, ki so ciljna skupina projekta. Sodelovanje in zaupanje med projektnimi partnerji bosta dosežena s skupno uspešno izvedbo skupnih dogodkov in projekta kot celote, ki vključuje tudi različne komunikacijske aktivnosti.
Čezmejno sodelovanje je nujno, da se projektni partnerji srečujejo, povezujejo in sodelujejo tudi v prihodnje, saj je že pri sami pripravi projekta prišlo do ugotovitev, da so si zelo podobni, imajo podobne cilje in interesna področja, so si geografsko zelo blizu in imajo podobne kulturne, gospodarske, socialne in druge vrednote. Pri izvedbi skupnih dogodkov bodo uporabljene lastne zmogljivosti projektnih partnerjev, torej bo vsak zadolžen za področje, na katerem je boljši in lahko študentom da in prenese več.
Projekt je inovativen, saj bodo učenci skozi neformalno učenje pridobili več spretnosti in kompetenc na področju bralne, medijske in kartografske pismenosti ter spoznali vse pomembne značilnosti Međimurske županije in Pomurske regije, kar bo privedlo do sprememb v zemljevidih, ki se lahko uporabljajo za promocijo in informiranje o omenjenih regijah po občinah, mestih in turističnih skupnostih, kar bo dodatno vplivalo na medsebojno povezovanje.

Vir: prijavnica SIHR00330

Naziv projekta: Organizacija športnih dogodkov za invalide na čezmejnem območju Međimurske županije in Pomurske regije

Stroškovnik projekta (ESRR sredstva): EUR 9.216,00

Trajanje projekta: 1. 4. 2025 – 31. 8. 2025

Projektni partnerji: Međimurska županija, Občina Beltinci

Projekt Organizacija športnih dogodkov za invalide na čezmejnem območju Međimurske županije in Pomurske regije, akronim projekta Sport4All, usmerjen je na reševanje skupnih izzivov programskega območja, oz. spodbujanje vključevanja invalidov v športne in rekreativne dejavnosti, ki se soočajo s precejšnjo socialno izključenostjo, še posebej zaradi ukrepov za preprečevanje širjenja bolezni COVID-19. Glavni cilj projekta je vzpostaviti zaupanje in razumevanje med ciljnimi skupinami čezmejnega območja z organizacijo dveh fizičnih športnih dogodkov, enega ob reki Muri v Sloveniji in enega ob reki Dravi na Hrvaškem s spremljajočimi aktivnostmi, kar bo pripomoglo k zmanjšanju družbene izključenosti vsaj 60 oseb z invalidnostjo. Še vedno se malo invalidov ukvarja s športom, s projektnimi aktivnostmi pa želimo doseči aktivno vključevanje oseb z invalidnostjo in otrok z motnjami v razvoju v vključevanje v športne in rekreativne dejavnosti da bi razvili zdrave navade in postali aktivni v lokalni skupnosti. Čezmejno druženje bo spodbujalo ustvarjanje medsebojnega zaupanja in razumevanja med ljudmi, ki živijo v čezmejnem prostoru. Poleg športnih aktivnosti bodo projektne dejavnosti usmerjene tudi v pravilno obnašanje v naravi in izvajanje dejavnosti v naravi brez negativnega vpliva na okolje. Po sodelovanju v projektnih aktivnostih bodo ciljne skupine ozaveščene in odgovorne do okolja in narave. Glavni rezultati, ki bodo doseženi, so rezultat 1.1. Zagotovljena višja stopnja sodelovanja in krepitev povezljivosti, povezovanja in medgeneracijske solidarnosti čezmejnih društev in Rezultat 1.2. Organizirana 2 čezmejna gibalno športna dogodka za osebe z invalidnostjo. Regionalni in lokalni javni organi (odločevalci), interesne skupine – društva iz Slovenije in Hrvaške, ki se osredotočajo na izboljšanje kakovosti življenja oseb z invalidnostjo, šole, kjer je delo usmerjeno v izboljšanje in razvoj bodo imeli koristi od organiziranih športnih dogodkov in ustanavljanja otrok z motnjami v razvoju in njihovih družin ter drugih ciljnih skupin. Skupne čezmejne športne prireditve so pomembne za večjo povezanost in povezovanje obmejnih prebivalcev, še posebej oseb z invalidnostjo, saj bodo prispevale k dvigu kakovosti njihovega življenja. Projekt bo uporabljal pristop medsebojnega sodelovanja in povezovanja z namenom gradnje medsebojnega zaupanja in krepitve povezovanja med ljudmi, ki živijo na čezmejnem območju Međimurja in Pomurja, zlasti med osebami z invalidnostjo in otroki s posebnimi potrebami v razvoju. Vrednost projekta se kaže v vključenosti, ki bogati šport, posameznike in družbo v čezmejnem prostoru. Novosti, ki jih projekt Sport4All prinaša, so vidne na področju vzpostavljanja višje stopnje sodelovanja in krepitve povezljivosti in mreženja oseb z invalidnostjo v čezmejnem prostoru ter vključevanja oseb z invalidnostjo in otrok z motnjami v razvoju pri športnih in rekreativnih dejavnostih z namenom pridobivanja zdravih navad.

Vir: prijavnica SIHR00384

Naziv projekta: Upočasni življenje, očuvaj naravno in kulturno dediščino Krasa in Severne Istre

Stroškovnik projekta (ESRR sredstva): EUR 24.800,00

Trajanje projekta: 20. 3. 2025 – 19. 10. 2025

Projektni partnerji: Fair Legacy Hub, Inštitut za pravično in trajnostno dediščino, Modelna šuma Istra

Vodilo našega projekta je koncept Slow Living, ki je tesno povezan s konceptom trajnostnostnega razvoja in spoštuje naravno in kulturno, snovno in nesnovno dediščino. Poziva ne le k »počasnejšemu«, temveč tudi k preudarnejšemu, skrbnejšemu, poglobljenemu življenju, kakovostnim medosebnim odnosom, spoštovanju tradicije in vseh trajnostnih načel, kot so »zero waste«, cirkularna ekonomija, »naredi sam«, »zeleno je modro«, »manj je več«, »degrowth«, »včeraj za jutri«, »back to the nature«, 5R (Refuse. Reduce. Reuse. Recycle. Repurpose.), REthink.

Projekt se bo odvijal v dveh regijah – na slovenskem Krasu in v Severni Istri, Hrvaška. Naslovili bomo prebivalstvo z obeh območij. Ne držijo namreč razširjeni stereotipi, da je življenje na teh dveh podeželskih območjih le idilično, brezskrbno, mirno, da tu vsi ljudje živijo zadovoljni, v sožitju z naravo in tradicijo. Kar nekaj prebivalcev na omenjenih območjih namreč »napredek« enači z nepremišljenim »instant« razvojem, ki se maščuje še isti generaciji in vsem naslednjim. S krepitvijo medsebojnega zaupanja med ljudmi bomo naslovili naslednji skupni izziv programskega območja: preseči nevarno miselnost tistih ljudi na Krasu in v Severni Istri, ki uspeh in prihodnost vidijo v pohitrenemu, pretirano potrošniškem in atomiziranem načinu življenja, kopičenju materialnega, tekmovalnosti, nepremišljenim posegom v okolje, v ohranjanju neokrnjene narave in spoštovanju tradicije in dediščine pa vidijo zgolj »razvojno oviro«.

Naš cilj je, da med prebivalci Krasa in Severne Istre okrepimo medsebojno zaupanje; okrepimo zavedanje o pomenu spoštljivega in skrbnega upravljanja naravnih danosti; spodbudimo k ozaveščanju in čuvanju naše naravne in kulturne dediščine; spodbubimo k ustvarjalnosti, ki izhaja iz naravnega, tradicionalnega; obudimo trajnostne prakse, ki so jih v sozvočju z naravo izvajale že naše babice in dedki. S tem bomo lokalno prebivalstvo v čezmejnem območju inspirirali k razvoju trajnostnega gospodarstva, ki bo do okolja, dediščine, prebivalcev spoštljivo. Nekatere mlade bomo spodbudili k razmisleku, da se vrnejo ali ostanejo v domačem kraju in tu razvijejo svoj posel, sprožijo medgeneracijsko povezovanje, vzajemni prenos znanj in veščin med starimi in mladimi, ohranjanje tradicije in dediščine ter očuvanje okolja. Ena od panog je gotovo vključujoči trajnostni turizem. Slow Living torej ne bo ostal le romantični koncept, temveč bo postal vodilo.

Naš čezmejni projekt bo prispeval k dvema glavnima učinkoma. Prvi bo, da bosta v projekt vključeni dve organizaciji, ki bosta čezmejno sodelovali: Fair Legacy Hub s Krasa, Slovenije in Modelna šuma Istra iz Istre, Hrvaške. Drugi učinek pa bo, da bosta omenjeni organizaciji skupno organizirali dva večja javna čezmejna dogodka, ki bosta prispevala h krepitvi čezmejnega zaupanja in vplivala na sodelovanje prebivalce čezmejnega območja. Koristi bodo od projekta imeli prvenstveno prebivalci Krasa in Severne Istre, posredno pa zlasti v pridobljenih izkušnjah tudi obe partnerski organizaciji in njuni sodelavci.

Čezmejno sodelovanje je ključno za naš projekt, saj bomo le z njim dosegli pričakovane dolgoročne, trajne spremembe. Splošni cilj projekt namreč zahteva spremembo miselnosti, vrednot, prioritet in kolektivne odgovornosti ne le v ožjem lokalnem okolju, temveč v širše čezmejnem območju. Le s čezmejnim sodelovanjem in krepitvijo medsebojnega zaupanja bo lahko projekt prispeval k spremembi navad in življenjskih slogov, dolgoročno pa k bolj trajnostnemu načinu življenja v širšem čezmejnega prostoru.

Za prebivalce s Krasa in S Istre bomo izvedli 2 velika javna čezmejna dogodka v dveh značilnih naravnih okoljih: v kraški gmajni pri vasi Tomaj, v istrskem gozdu gorske vasi Brest pod Učkom. Koncept Slow Living bomo krepili s šestimi temami »počasnega življenja«; na vsakem dogodku bo 3 teme izvajal poznavalec iz Istre, 3 pa poznavalec s Krasa. Vse teme bodo iz kraškega in severno-istrskega okolja in dediščine: POČASNO SKUPNO DELO (Kras: demonstracija Unescove nesnovne dediščine – veščine suhozidne gradnje; S Istra: demonstracija „karbunice“, lesene »grmade«, ki jo zakurijo in iz nje izdelajo oglje), POČASNA HRANA (predstavitev jedi iz divjih zeli kraške gmajne, predstavitev gobjih jedi in gob iz istrskega gozda), POČASNA LEPOTA IN ZDRAVJE (predstavitev naravne kozmetike iz istrskih rastlin lovor, smilj, šipek in kraških rastlin ognjič, sivka, kraški šetraj), POČASNA USTVARJALNOST (art likovna terapija v istrski naravi, predstavitev tehnik tekstilnega barvanja iz kraških naravnih materialov – terana, gline, rastlin), POČASNA ČUJEČNOST (gibalna terapija v kraški gmajni, gozdna kopel v istrskem gozdu), POČASNA IGRIVOST (kraške pastirske igre, lov za zakladom za kraškim Wardovim kozarcem; igrače iz istrske filcane volne).

Pri postrežbi okrepčil bomo trajnostni pri sestavinah in embalaži (npr. ponovna uporaba rabljenih jogurtovih lončkov). Po dogodkih se bodo ljudje »čezmejno družili« v FB skupini “Upočasni Kras, Uspori Istru”.

Vir: prijavnica SIHR00402

Naziv projekta: Folklor nam je DRAG

Stroškovnik projekta (ESRR sredstva): EUR  24.800,00

Trajanje projekta: 1. 5. 2025 – 31. 12. 2025 

Projektni partnerji:  Studentsko kulturno-umjetničko društvo “Ivan Goran Kovačić”, Folklorna skupina Dragatuš

Vir: prijavnica SIHR00419

Naziv projekta: Povezani kot pred 2000 leti

Stroškovnik projekta (ESRR sredstva): EUR 24.800,00

Trajanje projekta: 1. 5. 2025 – 31. 10. 2025

Projektni partnerji: Poetovio LXIX društvo za rimsko zgodovino in kulturo Ptuj, Udruga žena “Naši cajti” Varaždinske Toplice

Projekt SKUPAJ – LXIX – ZAJEDNO sta zasnovala in bosta izvedla Poetovio LXIX društvo za rimsko zgodovino in kulturo Ptuj in Udruga žena “Naši cajti” Varaždinske Toplice. Povezuje ju ohranjanje kulturne dediščine in tradicije iz časa Rimljanov.

Organizirali bomo dva čezmejna historično relevantna dogodka, ki bosta obiskovalcem omogočila, da se uživajo v čas antičnega Rima, se medsebojno spoznavajo in navezujejo vezi. V rimskih baldahinih se bodo odvijale dejavnosti (peka tradicionalnega rimskega kruha Libum in pokušina rimskega vina Mulsum, kuha mesne in zelenjavne jed na žlico, priprava rib, peka mesa na odprtem ognju, priprava rimskih sladic, razstava in izdelava lončenih in lesenih izdelkov…) in izvajal kulturni program (ples Vestalk, predstavitev Rimske vojske, obrtnikov…). Dogodka bosta organizirana na Ptuju in v Varaždinskih Toplicah, bosta odprtega tipa in namenjena lokalnim prebivalcem Podravske in Varaždinske regije. Na vsakem dogodku pričakujemo okoli 200 obiskovalcev in več deset nastopajočih.

Z dogodkoma želimo pripomoči izpolnjevanju programske prioritete območja “Ponovno medsebojno povezovanje”, h kateri prispeva tudi naš splošni cilj projekta “krepitev medsebojnega zaupanja med prebivalci Podravske in Varaždinske regije, na način spoznavanja in tkanja vezi na dveh večjih čezmejnih dogodkih”. Pričakujemo, da bodo udeleženci navdahnjeni za več čezmejnega delovanja in da bodo lokalna društva/organizacije vzpostavila zametke za trajno medsebojno sodelovanje. Glavna učinka projekta bosta skupna organizacija dveh čezmejnih dogodkov in tesno sodelovanje dveh projektnih partnerjev v okviru razvoja in izvedbe projekta. Učinki so namenjeni prebivalcem, ki živijo ob meji, da bi presegli omejitve, ki jih meja postavlja in si izboljšali kakovost življenja.

Organizirana dogodka se za razliko od večine lokalnih dogodkov ločita po tem, da nista zasnovana po vzoru koncerta, tržnice ali športne prireditve. Dogodka bosta vključevala tako glasbo, kot prezentacijo zgodovinskih običajev in aktivno udeležbo obiskovalcev ter različne pokušine. Ciljna publika je zelo široka s poudarkom na otrocih in družinah. Organizacija zahteva partnerje iz obeh strani meje, ki le skupaj lahko zagotovijo zadostno število protagonistov in učinkovito promocijo med obiskovalci na obeh straneh meje.

Vir: prijavnica SIHR00442

Naziv projekta: Energija in obnovljivi viri: mladi združeni za trajnostne prakse prihodnosti

Stroškovnik projekta (ESRR sredstva): EUR 15.974,40

Trajanje projekta: 1. 5. 2025 – 31. 12. 2025

Projektni partnerji: Srednja škola Ivanec, Evropski kulturni in tehnološki center Maribor so.p.

Skupni izziv programskega območja, ki ga obravnavamo v meddržavnem sodelovanju v okviru projekta ENERG-UN, predstavlja povezovanje učencev iz obeh držav. Cilj projekta je spodbujati mobilnost v izobraževanju, implementirati dobre prakse v izobraževalne sisteme ter krepiti ekološko zavest mladih. Slovenija in Hrvaška se soočata s izzivi globalnega segrevanja, naraščajočih izpustov in naraščajočo potrebo po prehodu na trajnostne vire energije.
Mladi imajo ključno vlogo pri oblikovanju trajnostne prihodnosti, vendar jim pogosto manjka zavedanja, znanja in priložnosti za aktivno vključevanje v trajnostne prakse, še posebej na področju podnebnih sprememb. Projekt ENERG-UN se osredotoča na reševanje tega izziva skozi sodelovanje slovenskih in hrvaških učencev. Z izmenjavo znanja, izkušenj in idej se spodbuja zavedanje o pomembnosti okoljske trajnosti.
Inovativna integracija didaktičnih orodij za obnovljive vire energije in hand-on eksperimentov omogoča učencem pridobivanje praktičnih izkušenj in znanja o uporabi zelenih virov energije ter ukrepih za zmanjšanje izpustov ogljikovega dioksida. Skupne delavnice spodbujajo medkulturno povezovanje. S sodelovanjem v projektu učenci spoznavajo različne pristope ter razmišljanje in delovanje v zvezi s čezmejno okoljsko problematiko, kar krepi zaupanje in prispeva k boljšemu sodelovanju med državama. Poleg tega učenci razvijajo veščine, kot so timsko delo, komunikacija, kritično razmišljanje in praktično reševanje problemov. Te veščine jim bodo koristile v nadaljnjem izobraževanju in življenju. S skupnim delom pri reševanju izzivov za trajnostno prihodnost učenci razvijajo občutek skupnosti, pripadnosti ter razumevanje pomembnosti naloge ohranjanja našega planeta.
Splošni cilj projekta ENERG-UN je krepitev medsebojnega zaupanja in ustvarjanje ekosistema meddržavnega sodelovanja ter povezovanje mladih iz Slovenije in Hrvaške na področju ekološke ozaveščenosti. Z organizacijo dogodkov za mlade v času trajanja projekta želimo omogočiti učencem praktično sodelovanje pri reševanju ekoloških problemov. Kvalitativno merilo uspeha projekta je povečanje znanja in ozaveščenosti mladih o njihovi ključni vlogi pri reševanju ekoloških vprašanj.
Cilj projekta je tudi izboljšati medkulturno razumevanje učencev ter krepiti in izpopolnjevati njihove veščine timskega dela, komunikacije, kritičnega razmišljanja in reševanja problemov v kontekstu ekološke trajnosti. Projektna dejavnost spodbuja izmenjavo znanja, izkušenj in dobrih praks med organizacijami ter prispeva k razvoju novih inovativnih pristopov na področju trajnostnega razvoja.
Edinstvena projektna ideja vključuje oblikovanje inovativnih pilotnih dejavnosti v izobraževalnem procesu na temo trajnostnega razvoja s praktičnimi primeri, uporabo tehnološko naprednih didaktičnih orodij za čezmejno vključevanje mladih. Projekt ozavešča udeležence, da imajo vsi enako pomembno vlogo pri reševanju ekoloških problemov, brez diskriminacije. Sodelovanje s ključnimi partnerji, kot sta Srednja šola Ivanec in Evropski kulturni in tehnološki center Maribor, kaže pomembno vlogo partnerstva in sodelovanja z izobraževalnimi institucijami, poudarjajoč vključenost v čezmejno mreženje. Partnerstvo prispeva k povečanju učinkovitosti projekta na lokalni in meddržavni ravni, krepitvi vloge spodbujanja trajnostnih praks med mladimi ter prepoznavnosti v regiji.

Vir: prijavnica SIHR00448

Naziv projekta: Izročilo Čičarije

Stroškovnik projekta (ESRR sredstva): EUR 15.974,40

Trajanje projekta: 1. 4. 2025 – 30. 11. 2025

Projektni partnerji: ZAVOD DOBRA POT, ZAVOD ZA KULTURO IN SONARAVNO DELOVANJE, Babucera – Udruga za zaštitu i revitalizaciju sela Brgudac

Projekt »Izročilo Čičarije« posebej naslavlja izzive, s katerimi se sooča Čičarija, območje pokrajine v severovzhodnem delu Istre, ki se razteza čez slovensko-hrvaško mejo. Ta regija je doživela drastične demografske in burne zgodovinske spremembe, ki so povzročile nepovezanost med skupnostmi na obeh straneh meje. Primarni izziv je oslabitev kulturnih in družbenih vezi, ki jih še poslabša dotok prišlekov, ki so pogosto ločeni od lokalne dediščine ali imajo o njej popačeno predstavo.

Pristop projekta je zasnovan čezmejno, saj izzivi, s katerimi se sooča Čičarija, niso omejeni na posamezen narod, ampak se delijo prek meja. Ta pobuda je osredotočena na krepitev medsebojnega razumevanja in sodelovanja s kulturnim udejstvovanjem. Pričakovana sprememba je okrepljen občutek skupnosti, povrnitev medsebojnega zaupanja in obnovljeno spoštovanje skupne kulturne dediščine, ki bo premostila razkorak, ki so ga ustvarili zgodovinski in demografski premiki.

Ključni rezultati projekta vključujejo:

Dokumentarni film, ki se poglobi v kulturno dediščino regije Čičarija, s ciljem pripovedovati zgodbe in tradicije, ki opredeljujejo to območje.
Serija 4 kulturnih dogodkov na obeh straneh meje (2 na vsaki strani), namenjenih spodbujanju čezmejne interakcije, ki udeležencem z obeh strani meje omogoča sodelovanje v dejavnostih, povezanih z dediščino.
Koristniki teh rezultatov so lokalni prebivalci, voditelji skupnosti, izobraževalci, mladina, ustvarjalci in strokovnjaki za dediščino, ki bodo imeli koristi od povečane kulturne ozaveščenosti in dejavnosti gradnje skupnosti.

Pristop je čezmejne narave, saj se zaveda, da izzivi, s katerimi se sooča Čičarija, niso omejeni na en sam narod, ampak se delijo čez mejo. Ta čezmejni pristop je bistvenega pomena za učinkovito reševanje vprašanj kulturne nepovezanosti in spodbujanje bolj enotne regionalne identitete.

Projekt je izviren v svojem osnovnem pristopu k kulturni oživitvi, ki se osredotoča na neposredno vključevanje lokalnih skupnosti v proces pripovedovanja zgodb. Poudarja ne-turistično kulturno angažiranost, pri čemer zagotavlja, da pobude prihajajo direktno iz potreb in interesov lokalnega prebivalstva, s čimer zagotavlja trajnost in dolgotrajen učinek.

Vir: prijavnica SIHR00454

Naziv projekta: OBALNE ZGODBE

Stroškovnik projekta (ESRR sredstva): EUR 24.800,00

Trajanje projekta: 1. 4. 2025 – 31. 12. 2025

Projektni partnerji: NASTAVNI ZAVOD ZA JAVNO ZDRAVSTVO ISTARSKE ŽUPANIJE, Obalni dom upokojencev Koper – Casa costiera del pensionato Capodistria, DOM ZA STARIJE I NEMOĆNE OSOBE POREČ

Projekt »Obalne zgodbe« izhaja iz skupnega izziva na programskem območju Republika Hrvaška-SV, kjer se soočamo s pomanjkanjem iniciativ, ki spodbujajo medgeneracijsko sodelovanje in spodbujajo zdrav način življenja, predvsem med starejšimi državljani. S projektom vzpostavljeno čezmejno sodelovanje je namenjeno povezovanju ustanov iz Hrvaške in Slovenije, da se skupaj soočijo s tem izzivom.

Glavni cilj projekta je gradnja medsebojnega zaupanja s spodbujanjem delovanja državljanov za državljane, ustvarjanje čezmejne platforme za promocijo gibanja in zdrave prehrane. Z aktivnostmi projekta želimo spodbuditi skupnost, predvsem starejše občane, k aktivnemu življenju in zdravim prehranjevalnim navadam.

Pričakovane spremembe:
Pričakujemo pozitivno spremembo v percepciji starejše populacije o pomenu aktivnega življenja in spodbujanje k zdravim prehranjevalnim navadam. Z udeležbo na dogodkih in sprejemanjem priporočil zdravega prehranjevanja želimo doseči dolgoročen učinek na zdravje in kakovost življenja splošne populacije, še posebej starejših občanov.

Glavni rezultati projekta:
Čezmejni dogodki: Organizirana bosta 2 bilateralna čezmejna dogodka, namenjena promociji gibanja in zdravih prehranjevalnih navad s poudarkom na starejših. Dogodki bodo vključevali različne aktivnosti, kot so sprehodi, telovadba in nasveti strokovnjakov ter degustacija tradicionalnih jedi, ki jih bomo pripravili za to priložnost. Med projektom bo izdelana brošura v treh jezikih (hrvaški, slovenski, italijanski).
Brošura bo vsebovala splošne smernice pravilnega prehranjevanja starejše populacije, hranila, katerih hranil starejšim najpogosteje primanjkuje in s katerimi živili lahko preprečimo pomanjkanje, ter recepte za tradicionalne jedi v čezmejnem prostoru, ki jih bomo prilagojeno starejšim in ki ga bodo ustvarili v sodelovanju nutricionisti in kuharji. Brošure bodo na voljo splošni populaciji, lokalnim restavracijam in domovom ter bodo spodbujale pravilno prehrano v starosti.
Koristi bo imela širša skupnost, predvsem starejši občani, ki bodo imeli priložnost sodelovati na dogodkih, izboljšati svoje zdravje in sklepati nove vezi. Lokalne restavracije, socialne in zdravstvene ustanove bodo imele možnost izvajati zdrave jedilnike, kar bo pozitivno vplivalo na kakovost in privlačnost njihove ponudbe.

Projektni pristop:
Pristop projekta »Obalne zgodbe« vključuje aktivno sodelovanje partnerskih institucij pri oblikovanju programa, sodelovanje gibalnih strokovnjakov in nutricionistov ter vključevanje inovativnih pristopov, kot sta izkustveno izobraževanje in motivacija (skupna vadba in degustacija izbrane zdrave tradicionalne jedi iz čezmejnega prostora na skupnih bilateralnih množičnih dogodkih). Čezmejno sodelovanje je nujno za izmenjavo najboljših praks in soočanje z izzivi v zvezi s starejšim prebivalstvom na obali med Hrvaško in Slovenijo.

Inovativnost projekta:
Projekt »Obalne zgodbe« je inovativen v svojem pristopu k čezmejnemu sodelovanju z več ključnimi vidiki:
-Kulturna raznolikost kot vir: namesto da bi kulturno raznolikost dojemali kot oviro, jo ta projekt promovira kot vir. S sodelovanjem s partnerji iz Hrvaške in Slovenije se bo prizadevalo za povezovanje skupnosti. V projektne aktivnosti bomo vključevali lokalno dediščino in tako spodbujali razumevanje in spoštovanje med državljani obeh držav.
-Skupni izziv: projekt identificira skupni izziv čezmejnega območja – promocija zdravega načina življenja med prebivalstvom, s poudarkom na starejših. S skupnimi dogodki in oblikovanjem zdravih jedilnikov, ki odražajo lokalno kulinarično tradicijo, se bomo soočili z izzivom neaktivnosti in nezdravega prehranjevanja, ki prizadene obe skupnosti.
– Vzpostavitev mreže lokalnih deležnikov: sodelovanje ne bo omejeno le na partnerske institucije. Aktivno bodo vključene lokalne skupnosti, organizacije civilne družbe, poslovni subjekti in javni sektor. S tem bo vzpostavljena trajnostna mreža, ki bo ostala aktivna tudi po zaključku projekta, kar bo spodbudilo nadaljnje sodelovanje in izmenjavo izkušenj.
-Izobraževanje in motivacija skozi izkušnje: namesto tradicionalnih izobraževalnih pristopov ta projekt ponuja izkustveno izobraževanje. Z 2 bilateralnima dogodkoma bodo državljane spodbujali, da tudi sami sodelujejo pri ustvarjanju pozitivnih sprememb. Ta participativna metoda spodbuja državljansko angažiranost in dolgoročno vzdržnost sprememb.
​

Vir: prijavnica SIHR00470

Naziv projekta: Panoramski spust ob reki Muri

Stroškovnik projekta (ESRR sredstva): EUR 6.144,00

Trajanje projekta: 1. 4. 2025 – 31. 12. 2025

Projektni partnerji: Općina Domašinec, Ekološka udruga Murščak, Društvo člonarjev Dokležovje

Projektni predlog Panoramski spust ob reki Muri, akronim projekta MuraTour, je usmerjen v reševanje izzivov čezmejnega prostora, ki se v veliki meri nanašajo na ustvarjanje medsebojnega razumevanja in zaupanja, kohezije in solidarnosti, ki predstavljajo trdne temelje za gradnjo dobrih medsosedskih odnosov, pa tudi partnerstva in prijateljstva. Projekt bo prispeval k doseganju specifičnega cilja prednostne naloge programa 6.3: Krepitev medsebojnega zaupanja, zlasti s spodbujanjem ukrepov v zvezi s projekti povezovanja med ljudmi na način, da lokalne prebivalce čezmejnega območja spodbujamo k državljanskemu aktivizmu in proaktivnemu iniciiranju in sodelovanju v novih čezmejnih dogodkih, ki so sestavni del tega predloga projekta. V skladu z zgoraj navedenim, glavni cilj predloga projekta MuraTour je gradnja medsebojnega zaupanja in razumevanja med prebivalci čezmejnega območja ter ozaveščanje skupne odgovornosti za podnebje in okolje ter ohranjanje biotske raznovrstnosti reke Mure.
Izvedba delovnega sklopa Panoramski spust po reki Muri z gumijastimi čolni vključuje dve aktivnosti: Aktivnost 1.1 Spust po reki Muri od Apač do Gibina in Aktivnost 1.2 Spust po reki Muri od Svetog Martina na Muri do Goričana. Aktivnost 1.1. oplemeniten je s podaktivnostmi povezane z izvedbo izobraževalnih predavanj ali delavnic o pomenu ohranjanja okolja, naravnih ekosistemov ter avtohtonega rastlinstva in živalstva čezmejnega območja z namenom ozaveščanja, pa tudi praktičnega izobraževanja o načinih varovanja ekosistemov in ohranjanja naravnih tipov habitatov in vseh taksonov, ki živijo v njih. Aktivnost 1.2. vključuje organizacijo vodenega obiska Centra za obiskovalce „Med dvemi vodami“, med katerim bodo udeleženci lahko ogledali stalno razstavo centra ter se seznanili s posebnostmi medžimurske naravne dediščine in potrebo po njenem ohranjanju.
Z izvajanjem načrtovanih aktivnosti bodo dosežen naslednji rezultat: Rezultat 1.1 Krepitev čezmejne kohezije in solidarnosti, ki sta predpogoj za ustvarjanje partnerstev in bodočega sodelovanja. Navedeni rezultat bodo prispevali k uresničevanju rezultatov programa RCO87 6.3: Organizacije, ki čezmejno sodelujejo.
Glede na to, da reka Mura predstavlja skupno dobro prebivalcev čezmejnega območja na obeh straneh meje, je čezmejno sodelovanje v tem projektnem predlogu bistvenega pomena. Reka Mura je na hrvaški ravni zaščitena v kategoriji regionalnega parka, na mednarodni ravni pa je zaščitena z Unescovim programom “Človek in biosfera” v kategoriji Čezmejno biosferno območje Mura-Drava-Donava. Navedeno priča o izjemni vrednosti reke Mure na regionalni, državni in mednarodni ravni, ki jo lahko ohranimo le s skupnimi močmi prebivalcev čezmejnega območja. Prav zato je predlog projekta MuraTour zasnovan na inovativen način, saj vključuje nove dvostranske rekreativno-izobraževalne dogodke in aktivnosti, ki bodo ciljnim skupinam omogočale graditi dobrososedske odnose ter nova partnerstva in prijateljstva s skupnim ciljem ohranjanja zaščitenega ekosistema reke Mure.

​

Vir: prijavnica SIHR00481

Naziv projekta: Povezovanje Drava skupnosti in organizacij

Stroškovnik projekta (ESRR sredstva): EUR 24.800,00

Trajanje projekta: 1. 4. 2025 – 31. 12. 2025

Projektni partnerji: Občina Zavrč, Općina Cestica 

Projekt predstavlja prizadevanje za krepitev sodelovanja med občinama na slovenski in hrvaški strani državne meje. Cilj projekta je vzbuditi povezanost in razviti čezmejno partnerstvo, skozi organizacijo dveh dogodkov “DRAVACON”. Oba dogodka združujeta raznolike dejavnosti in sta zasnovana z namenom spodbujanja čezmejnega dialoga, medčloveških odnosov in trajnostnega razvoja.

V ospredju naših prizadevanj je želja po izboljšanju odnosov med prebivalci obeh strani meje, ki so bili zaznamovani z vzpostavitvijo Šengenske meje. Povezovanje skozi dogodka “DRAVACON” ni zgolj rekreativni spust po reki, lokalna tržnica in družaben dogodek s hrano in pijačo; gre za trud, da presežemo meje in izboljšamo sodelovanje ter razumevanje med skupnostmi. Vzporedno z organizacijo dogodka se trudimo zmanjšati okoljski vpliv z ločevanjem odpadkov, uporabo biološko razgradljivih materialov, trajnostno mobilnostjo ter promocijo trajnostne rabe naravnih virov.

Organizirana dogodka nista zgolj priložnost za druženje, temveč tudi za poudarjanje lokalne identitete in gospodarskega razvoja. Lokalni tržnici sta priložnost za podporo in spoznavanje lokalnih ponudnikov, ki predstavljajo bogastvo in raznolikost regije. Kulturni program in kulinarične izkušnje dodajo pridih edinstvenosti, kar gradi trdne temelje lokalne identitete. Skozi projekt želimo povečati zaupanje ljudi med občinama, ustvariti trajne povezave in koristi ter prispevati k vzpostavitvi trajnostne prihodnosti na čezmejnem območju.
Izvedli bomo 2 bilateralna čezmejna dogodka (1x v SLO, 1x na HR) in podpisan bo 1 sporazum o sodelovanju med občinama, ki bo tudi osnova za nadaljevanje podobnih srečanj.

​

Vir: prijavnica SIHR00500

Naziv projekta: Objektiv inkluzije: Biodiverziteta jezera in morja

Stroškovnik projekta (ESRR sredstva): EUR 15.360,00

Trajanje projekta: 1. 4. 2025 – 31. 10. 2025

Projektni partnerji: Plavalni klub Slovenske Konjice, Klub podvodnih aktivnosti Adria

Projekt OBJEKTIV INKLUZIJE je inovativna in celovita pobuda, usmerjena v spodbujanje čezmejnega sodelovanja, ozaveščanja o okoljskih vprašanjih ter socialne vključenosti invalidov in starostnikov. Ključni cilji projekta so krepitev medsebojnega zaupanja, spodbujanje trajnostnega življenjskega sloga, povezovanje deležnikov in aktivna inkluzija invalidov in starostnikov v skupnost. Projekt izstopa zaradi svoje izvirnosti in povezovanja različnih aktivnosti, ki združujejo potapljanje, podvodno fotografijo, izobraževanje o biodiverziteti ter inkluzijo invalidov in starostnikov.

PREDSTAVITEV PROJEKTA
Projekt postavlja osnovo za čezmejno povezovanje dveh partnerjev, Plavalnega kluba Slovenske Konjice (PKSK) in Kluba podvodnih aktivnosti Adria Kraljevica (KPA Adria) prek organizacije dveh dogodkov z aktivnostmi potapljanja, podvodne fotografije in videa ter izobraževanja o biodiverziteti Velenjskega jezera oziroma Jadranskega morja. Glavni cilj je krepitev medsebojnega zaupanja, spodbujanje sodelovanja in inkluzija vseh generacij, tudi invalidov.
Projektna partnerja KPA Adria in PKSK združujeta kompetence potapljanja, podvodne fotografije ter skrb za invalide in starostnike, s ciljem spodbujanja trajnostnega inkluzivnega turizma ter ohranjanja biotske raznovrstnosti sladkih voda in Jadranskega morja.

IDENTIFIKACIJA TEŽAV
– Izhodišča: Pomanjkanje čezmejnega sodelovanja, omejena ozaveščenost o okoljskih vprašanjih ter socialna izključenost invalidov in starostnikov.
– Cilji: Aktivno prispevanje k oblikovanju trajnostnih rešitev, spodbujanje vključujočih odnosov na lokalni in čezmejni ravni.

PREDSTAVITEV OBMOČIJ DOGODKOV
– Velenjsko jezero: Nastalo je kot posledica izkopavanja lignita, postalo pa je ekološko pomembno območje.
– Kraljevica: Obmorsko mesto s kulturno-zgodovinsko ponudbo.

PRIČAKOVANE SPREMEMBE
– Krepitev čezmejnega sodelovanja: Dogodka bosta vzpostavila trdnejše vezi med lokalnimi skupnostmi na obeh straneh meje, spodbudila nadaljnje sodelovanje in izmenjavo.
– Ozaveščanje o okoljskih vprašanjih: Dviganje ozaveščenosti o pomenu ohranjanja okolja, biodiverzitete jezer in morij ter socialne vključenosti.
– Izboljšanje medgeneracijskega sožitja: Enakovredna vključitev vseh generacij na dogodkih, spodbujanje sodelovanja in prenosa znanja.
– Vključevanje invalidov: Odpravljanje socialne izključenosti invalidov, omogočanje prilagojenih aktivnosti in povečanje vključenosti v lokalno skupnost.

CILJI PROJEKTA
– Krepitev zaupanja: Spodbujanje medsebojnih čezmejnih projektov za krepitev zaupanja.
– Trajnostni življenjski slog: Ozaveščanje o pomenu okolju prijaznega življenjskega sloga.
– Povezanost deležnikov: Krepitev povezanosti med lokalnimi organi, nevladnimi organizacijami in nacionalnimi organi.
– Inkluzija: Aktivna vključitev invalidov in starostnikov s poudarkom na potapljanju kot dostopni telesni aktivnosti.
– Izobraževanje: Spoznavanje podvodne fotografije, biodiverzitete, potapljanja in ohranjanja biotske raznovrstnosti.

AKCIJSKI NAČRT

– Dva dogodka: Organizacija dogodkov v Velenju in Kraljevici, ki vključujejo potapljanje, podvodno fotografijo, izobraževanje o biodiverziteti ter inkluzijo.
– Raznolike aktivnosti: Potapljanje, podvodna fotografija, predavanja o biodiverziteti, komentiranje posnetkov in izmenjava znanja.
– Ciljne skupine: Lokalni in nacionalni organi, splošna javnost, nevladne organizacije, člani športnih in invalidskih društev ter društev upokojencev.

REZULTATI PROJEKTA
– Udeležba in vpliv: Cilj 30 % vključenosti ranljivih skupin (invalidi, starostniki), medijska pokritost, objave na družbenih omrežjih.
– Učinki na trajnost: Povečanje prepoznavnosti trajnostnih praks, vpliv na ekosistemsko ravnovesje in spodbujanje trajnostnega razvoja obalnih skupnosti.
– Osebni razvoj udeležencev: Ocena osebnega razvoja, pridobljenih spretnosti ter spremenjenih družbenih vezi.
– Navdih za nadaljnje projekte: Krepitev mreže deležnikov za prihodnje projekte in pobude.

ZAKLJUČEK

Projekt Objektiv inkluzije združuje ljubitelje potapljanja, podvodne fotografije in ljubitelje narave v edinstveno čezmejno pobudo. Zavzema se za trajnostno povezovanje med ljudmi in okoljem ter aktivno vključitev ranljivih skupin v dogajanje lokalnih skupnosti. S projektom želimo doseči dolgoročne pozitivne spremembe v čezmejnem sodelovanju, trajnostnem življenjskem slogu ter socialni vključenosti invalidov in starostnikov.

Vir: prijavnica SIHR00514

Naziv projekta: Interregional switch: izmenjava najemnikov inkubacijskih prostorov

Stroškovnik projekta (ESRR sredstva): EUR 10.240,00

Trajanje projekta: 1. 4. 2025 – 31. 10. 2025

Projektni partnerji: Poduzetnički centar Krapinsko – zagorske županije, Mrežni podjetniški inkubator Vrelec, d.o.o.

Interregional Switch je inovativni projekt sodelovanja med Podjetniškim centrom Krapinsko-zagorske županije in Mrežnim podjetniškim inkubatorjem Vrelec iz Rogaške Slatine. Cilj projekta je rešiti skupni izziv spodbujanja podjetniške rasti in sodelovanja na obmejnem območju Slovenije in Hrvaške, natančneje med Krapinsko-zagorsko županijo in Rogaško Slatino in njenim zaledjem (Obsotelje in Kozjansko), presegajoč meje za krepitev podjetniške skupnosti na obeh straneh. Glavni cilj projekta je vzpostaviti konkretno povezavo med stanovalci Podjetniškega centra Krapinsko-zagorske županije in Mrežnega podjetniškega inkubatorja Vrelec, pa tudi med samimi institucijami za podporo podjetništvu, spodbujajoč sodelovanje med podjetniki iz različnih regij in ponujajoč priložnosti za razvoj institucij za podporo podjetništvu z izmenjavo dobrih praks. Projekt bo spodbudil razvoj novih poslovnih sodelovanj in partnerstev, povečal poslovne možnosti ter krepil podjetniške ekosisteme v obeh regijah.
Projekt bo trajal skupno 7 mesecev, s predvidenim začetkom 1. aprila 2025 in zaključkom 31. oktobra 2025. Razvoj novih poslovnih sodelovanj in partnerstev v okviru projekta bo spodbujan skozi dva ključna dogodka. Prvi bo potekal v Termah Tuhelj v sklopu regionalne konference Invest in Zagorje, namenjene startupom in podjetnikom. Na tem dogodku bodo virtualni stanovalci inkubatorskih prostorov navedenega centra sodelovali skupaj s podjetniki, ki so podnajemniki v Mrežnem podjetniškem inkubatorju Vrelec. Med enodnevnim programom, ki vključuje sejem, »speed dating« in mreženje, bodo stanovalci Poslovnega – tehnološkega inkubatorja in drugi podjetniki s področja Krapinsko – zagorske županije imeli priložnost izmenjati izkušnje o uporabi prostorov inkubatorja, obveznostih in informacijah o specifičnih državnih predpisih obeh držav ter deliti poslovne izkušnje. Drugi dogodek bo potekal v Rogaški Slatini, pri čemer se bo uporabil podoben pristop. Stanovalci/podjetniki Poslovnega-tehnološkega inkubatorja, ki deluje v okviru Podjetniškega centra Krapinsko-zagorske županije, se bodo predstavili kolegom in podjetjem iz Obsotelja preko sejma. Na obeh dogodkih se pričakuje udeležba skupno 100 udeležencev, ki vključuje virtualne in fizične stanovalce obeh inkubatorjev ter druge podjetnike iz mejnih območij, s posebnim poudarkom na Obsotelju in Kozjanskem ter Krapinsko-zagorski županiji. Predvideni rezultati vključujejo vzpostavitev novih, trajnostnih poslovnih povezav medregionalnih podjetnikov in stanovalcev obeh inkubatorjev, povečanje poslovnih možnosti in krepitev lokalnih podjetniških ekosistemov, vključno s sistemi podpore podjetništvu. Koristi bodo imeli udeleženci, podjetniki, sami inkubatorji, pa tudi skupnosti obeh regij. Glavni izbrani pristop projekta poteka prek organizacije regionalnih gospodarskih sejmov, »speed dating« mreženja, izmenjave izkušenj inkubatorjev in obiskov podjetniških prostorov, vse z namenom spodbujanja hitrejšega povezovanja, sodelovanja ter gradnje zaupanja med podjetniki in lokalnimi skupnostmi. Obmejno sodelovanje je ključno, saj omogoča izmenjavo znanja o lokalnih trgih, potrebah in izzivih. Inovativnost projekta leži v kombinaciji različnih dejavnosti, kot so »speed dating« mreženje, obiski podjetniških prostorov in organizacija regionalnih sejmov za stanovalce inkubatorjev. Ta pristop ponuja celosten pogled na spodbujanje sodelovanja in inovacij med podjetniki.

Vir: prijavnica SIHR00528

Naziv projekta: Oživljanje družbenih običajev in vrednot z aktivnim vključevanjem in sodelovanjem lokalnega prebivalstva

Stroškovnik projekta (ESRR sredstva): EUR 24.800,00

Trajanje projekta: 1. 4. 2025 – 30. 9. 2025

Projektni partnerji: Turistično društvo Gornji Lakoš / Turisztikai egyesület Felsőlakos, Turistička zajednica općine Sveti Martin na Muri

S projektom naslavljamo skupni izziv programskega območja, ki se osredotoča na krepitev kulturnih in družbenih odnosov ter ustvarjanje pogojev za vključevanje prebivalcev v razvoj čezmejne skupnosti. Izgradnjo zaupanja in razumevanja med ljudmi bomo spodbujali skozi spoznavanje skupne kulturne dediščine in razvijanje okoljske odgovornosti.

Izvedli bomo dva celodnevna čezmejna dogodka (1 v Gornjem Lakošu, 1 v Svetem Martinu na Muri), ki kot povezovalni element izpostavljata tradicionalno ročno košnjo in ohranjanje travnikov oziroma travišč. Travniki z bogatim rastlinskim in živalskim svetom so značilni tako za Pomurje kot Medžimurje, prav tako je tradicionalna ročna košnja močno zakoreninjena v kulturno identiteto čezmejnega območja. V okviru obeh dogodkov bomo pripravili številne atraktivne aktivnosti, ki omogočajo spoznavanje in druženje prebivalcev z obeh strani meje. Izvedli bomo prikaz tradicionalne košnje, tekmovanje v košnji, prikaz starih orodij in oblačil za košnjo ter tradicijo, ki je spremljala košnjo, in predstavili pomen travnikov za ohranjanje čezmejnega ekosistema. Izkušnjo udeležencev bomo obogatili s sejemsko ponudbo lokalnih izdelkov, zabavnim kvizom, kulinaričnimi vrhunci (poudarek na tradicionalni malici koscev) in bogato paleto pevskih in plesnih nastopov.

Vse aktivnosti smo načrtovali na način, da omogočajo vključevanje udeležencev oziroma prebivalcev. Velik poudarek namenjamo medgeneracijskemu sodelovanju oziroma prenašanju kulturnega izročila od starejše na mlajšo generacijo ter vključevanju ranljivih skupin. Z udeležbo na dogodku bodo prebivalci pridobili vpogled v kulturno in naravno dediščino čezmejnega območja ter podobnosti in razlike med kulturnimi elementi obeh narodov, kar bo okrepilo njihovo spoštovanje do različnosti. Na ta način se bo med ljudmi okrepilo zavedanje o nujnosti čezmejnega sodelovanja, saj je to ključno za ohranjanje kulturne in naravne identitete ter razvoj čezmejne skupnosti.

Vsakega izmed čezmejnih dogodkov se bo udeležilo najmanj 200 prebivalcev z obeh strani meje. V okviru obeh dogodkov bomo skupaj pripravili 20 ur programa in vsaj 18 kulturnih nastopov. Povezali bomo vsaj 25 lokalnih ponudnikov ter zagotovili prisotnost vsaj 13 poznavalcev naravne in kulturne dediščine (pripovedovalci zgodb) ter vsaj 10 demonstratorjev za prikaz tradicionalne košnje. Tekmovanja v tradicionalni košnji se bo udeležilo vsaj 40 koscev z obeh strani meje.

Ambicija TD Gornji Lakoš in TZO Sveti Martin na Muri je, da dogodka v prihodnje postaneta tradicionalna priložnost za povezovanje ljudi v čezmejnem okolju.

Vir: prijavnica SIHR00564

Naziv projekta: Nogomet nas povezuje

Stroškovnik projekta (ESRR sredstva): EUR 15.974,40

Trajanje projekta: 1. 5. 2025 – 31. 10. 2025

Projektni partnerji: Nogometni klub Središče ob Dravi, Nogometni klub Nedelišće

Projektna partnerja sta zelo aktivni društvi v sosednjih občinah Središče ob Dravi in Nedelišče, ki sta geografsko tik ob meji. Občini oz. prebivalci tega območja so bili v preteklosti v zelo dobrih odnosih in so veliko sodelovali na družbenem, kulturnem in športnem področju. Z nastankom meje so se vezi med prebivalci izgubljale in sodelovanja je bilo vedno manj, kar je privedlo do tega, da so se prebivalci med seboj oddaljili. Kljub temu da so bile fizične meje v bližnji preteklosti odstranjena, pa psihološka bariera še vedno obstaja. Opaža se da je sodelovanja in povezovanja med prebivalci še vedno malo, čeprav so si prebivalci med seboj naklonjeni. Za prebivalce tega območja je znano, da narodnost ni predstavljala ovire za sodelovanje. Prav tako je bilo v preteklosti veliko narodnostno mešanih zakonskih zvez.
Nogomet je na tem območju najbolj priljubljena športna panoga, zato želimo s pomočjo športa povezati oz. vzpodbuditi mlade na tem področju k sodelovanju in povezovanju. Ciljna skupina bodo predvsem mlajši prebivalci, športniki. Šport oz. nogomet bomo v projektu izkoristili kot orodje za povezovanje med mladimi, skozi katerega se bodo spoznali in ustvarili prijateljske vezi. Na podlagi tega bomo v prihodnosti lahko gradili na večjem sodelovanju med prebivalci tega območja.
Nogometni klub Središče in Nogometni klub Nedelišće imata dolgo tradicijo delovanja. NK Središče je bilo ustanovljeno leta 1977, medtem ko je bilo NK Nedelišće osnovano celo leta 1946. Oba kluba sta zelo aktivna v delovanju in namenjata veliko pozornosti mlajšim selekcijam nogometašev. V preteklosti sta kluba sodelovala predvsem pri članskih ekipah, medtem ko sodelovanja pri mlajših selekcijah ni bilo. Sedaj bi želeli sodelovanje razširiti oz. okrepiti predvsem pri mlajših selekcijah.
Projektni partnerji bodo izvedli dva dogodka, in sicer nogometne kampe za otroke, ki jih bodo vodili strokovni delavci in usposobljeni nogometni trenerji. Prvi tabor bo v Središču ob Dravi, kjer bo gostitelj NK Središče, za udeležence pa je pripravljen program, ki vključuje nogometne treninge, družabne aktivnosti, spoznavanje narave in pokrajine, ter druženje vseh sodelujočih v projektu. Drugi kamp bo v Nedelišću, kjer bo gostitelj NK Nedelišće, program pa je sestavljen iz nogometnega dela, ki vključuje treninge, ogled pokrajine in izobraževalni del s predavanji za otroke in trenerje. Vsak tabor bo trajal tri dni, zadnji dan pa bo namenjen igranju mešanih ekip, druženju staršev in raznim nogometno-zabavnim igram. Na posameznem taboru bo sodelovalo vsaj 80 otrok, ki bodo prihajali iz obeh klubov v približno enakem razmerju.

Vir: prijavnica SIHR00583

Naziv projekta: Kulturna dediščina nas povezuje, meja pa ločuje

Stroškovnik projekta (ESRR sredstva): EUR 14.336,00

Trajanje projekta: 1. 4. 2025 – 30. 9. 2025

Projektni partnerji: Kulturno-umjetnička udruga “Zvon” župne zajednice Mala Subotica, Turistično društvo Središče ob Dravi

V projekt BAŠTINA – TO SMO MI sta vključena projektna partnerja iz Hrvaške in Slovenije, in sicer KUU Zvon iz Male Subotice (Međimurska županija) in TD Središče ob Dravi iz Središča ob Dravi (Podravska regija). Na skupnih srečanjih partnerjev in medsebojnih srečanjih na projektnem območju so bili identificirani skupni teritorialni izzivi, ki jih bo projekt omilil. Identificirani izzivi so znatno zmanjšanje pospeševanja čezmejnih odnosov med sorodnimi kulturnimi društvi v obmejnem prostoru, pomanjkanje medsebojnega sodelovanja, skupnih druženj, gostovanj in nastopov med sorodnimi kulturnimi društvi, ki imajo skupne dejavnosti. Ugotovljen je bil tudi problem pomanjkanja članstva v kulturnih društvih in občutnega zmanjšanja zanimanja za ukvarjanje s kulturo in posredovanje kulturne dediščine. Pomanjkanje vključenosti otrok in mladine v kulturna društva, ki spodbujajo druženje, sodelovanje, ustvarjanje novih prijateljstev ter omogočajo pridobivanje novih znanj in veščin, kaže na izziv socialne izključenosti, to je na povečevanje števila otrok in mladostnikov, ki so v nevarnosti socialne izključenosti. Izziv, ki je bil prepoznan tudi v pomanjkanju praktičnih veščin pri otrocih in mladostnikih, to je pomanjkanje otrok, ki se ukvarjajo z izdelovanjem ročnih del, ročnih del ipd. Praktična znanja so nadomestila digitalna orodja, kot so mobilni telefoni, tablice in računalniki, otroci in mladi pa se vedno bolj obračajo k pridobivanju digitalnih spretnosti na račun praktičnih ročnih spretnosti.

Na podlagi prepoznanih izzivov je bil opredeljen glavni cilj projekta, ki bo krepil zavest lokalnega prebivalstva o pomenu ohranjanja in promocije nesnovne kulturne dediščine, ki predstavlja temeljno identiteto projektnega območja – Međimurske županije in Podravske regije. Cilj bomo dosegli z organizacijo dveh skupnih bilateralnih delavnic za lokalno prebivalstvo, s poudarkom na otrocih in mladostnikih, ki bodo z inovativnim pristopom k varovanju dediščine ob druženju, izmenjavi izkušenj in krepitvi čezmejnih vezi pridobili nova znanja in veščine. in zaupanje.

Poleg glavnega cilja se navezuje tudi specifični cilj projekta, ki je krepitev čezmejnih vezi, spodbujanje druženja in sodelovanja med organizacijami in vključenimi udeleženci, s poudarkom na otrocih in mladostnikih ter marginaliziranih skupinah, da bi s socialnimi interakcijami prispevati k povečanju socialne vključenosti prebivalstva in dvigu kakovosti življenja. Dejavnosti skupnega učenja bodo zagotovile prihodnje sodelovanje in ustvarile osnovo za razvoj prihodnjih projektov in pobud.

Glavni rezultati projekta so vzpostavitev čezmejnega sodelovanja med dvema organizacijama, ki bosta skupaj prispevali k izvedbi projekta. Izid predvideva tudi izvedbo skupnih čezmejnih dogodkov, v okviru projekta pa bosta organizirani dve bilateralni delavnici na čezmejnem območju, v katere bo vključeno lokalno prebivalstvo iz Hrvaške in Slovenije. V zvezi z rezultati bo dosežen glavni rezultat projekta, ki vključuje organizacijo bilateralnih dogodkov z integriranim, skupnim pristopom partnerjev za spodbujanje vključevanja lokalnega prebivalstva.

Pri izvajanju projekta bodo partnerji uporabljali interdisciplinarni in celostni pristop ter k izvajanju projektnih aktivnosti pristopali skupno, s stalno komunikacijo in zagotavljanjem prepoznavnosti. Prav čezmejno sodelovanje bo prispevalo k izmenjavi dobrih praks, s preteklimi izkušnjami partnerjev in pridobljenim znanjem pa se bodo reševali izzivi, ki so bili prepoznani na celotnem projektnem območju, ne glede na meje država. Pri reševanju identificiranih izzivov bodo uporabljeni inovativni pristopi pri prenosu znanja in primerov dobrih praks na lokalni ravni, ki vključujejo izvedbo interaktivnih delavnic za otroke in mlade ter marginalizirane skupine z uporabo različnih, sodobnih orodij in načelo krožnega pristopa pri izvedbi delavnic.

Vir: prijavnica SIHR00616

Naziv projekta: ModraSitula

Stroškovnik projekta (ESRR sredstva): EUR 24.800,00

Trajanje projekta: 1. 6. 2025 – 31. 5. 2026

Projektni partnerji: ZAVOD SITULA – Zavod DNŠ za varovanje kulturne dediščine, turizem in kulturo, Turistička zajednica Grada Crikvenice

S projektom ModraSitula naslavljamo skupni izziv ozaveščanja in ohranjanja ter povezovanja kulturne in gastronomske dediščine čezmejnih regij Novega mesta v Sloveniji in Crikvenice na Hrvaškem, s katerim povezujemo kulturno značajske značilnosti obeh območij. Partnerja Zavod Situla in Turistička zajednica Grada Crikvenice združujeva moči, z naslavljanjem problema nepoznavanja bogate dediščine in gradiva mostove (MoOdraSiTula) – MOST) med prebivalci obmejnega območja. S projektom ModraSitula, v okviru katerega bomo izvedli dva čezmejna dogodka, bomo pomembno prispevali h gradnji medsebojnega zaupanja, ustvarjanju trajnih vezi in spodbujanju sodelovanja na kulturnem, gastronomskem ter drugih področjih.

Splošni cilj projekta ModraSitula je preko dogodkov v Novem mestu in Crikvenici povečati zavedanje o kulturnih značilnostih, tradiciji ter gastronomskih posebnostih obeh regij. Sodelujoči, med njimi kulturno-umetniška društva, kuharski mojstri in rokodelci, bodo predstavili pestrost dediščine skozi pesem, ples, kulinarične dobrote, folkloro in rokodelstvo. Dogodka ne bosta le kulturna prireditev, ampak pomembna priložnost za gradnjo trajnih vezi, spodbujanje sodelovanja lokalnih skupnosti in posameznikov ter krepitev turističnih in gospodarskih potencialov obeh območij.

Za dosego teh ciljev je ključno čezmejno sodelovanje, saj le tako lahko prebivalci obeh regij spoznajo edinstvenost in podobnosti čezmejnega prostora. Brez te povezave bi se vsaka stran posvečala lokalnim vsebinam, medtem ko čezmejno sodelovanje omogoča prepletanje različnih perspektiv in spodbuja iskanje skupnih priložnosti. Dogodka bosta tako postala priložnost za širjenje znanja, krepitev kulturnih vrednot ter vzpostavljanje trajnih prijateljskih odnosov med prebivalci.

Projekt prinaša tudi druge koristi. S svojim pristopom ozaveščamo o pomenu zdrave prehrane, še posebej vključitve modre ribe v prehrano. Osrednji del dogodkov bodo predstavitve pomembnih vsebin čezmejne regije – tako se bodo v Novem mestu predstavile značilnosti in specifike modre ribe, v Crikvenici pa novomeško kulturno bogastvo, ki temelji na situli.

Izziv predstavlja tudi umiranje mestnih jeder, zato projekt ne le oživlja središči mest, temveč tudi vzpostavlja povezave med prebivalci in ponudniki iz čezmejne regije. Dogodki bodo odlična priložnost tudi za učenje tujih jezikov, zlasti med mladimi, ter spodbujanje meddržavnega sodelovanja. Projekt ModraSitula se tako ne omejuje zgolj na kulturno-gastronomske poučne prireditve, temveč odpira vrata tudi krepitvi vezi, ozaveščanju in gospodarskim priložnostim v čezmejnem prostoru.

Sodelovanje med Zavodom Situla in Turističko zajednico Grada Crikvenice prinaša obilico izkušenj in znanj, ki se odlično dopolnjujejo. Oba partnerja bova prispevala k oblikovanju in izvedbi programov dogodkov, sodelovala pri promociji ter se povezala z lokalnimi skupnostmi. Vključevanje lokalnih deležnikov, kot so ponudniki hrane, rokodelci in drugi, bo projektu zagotovilo trajnost in širšo podporo skupnosti. Evalvacija projekta z rednim spremljanjem, nadzorovanjem in analizo učinkov, bo omogočila prilagajanje ter identifikacijo izboljšav za prihodnje projekte.

Rezultat projekta ne bo zgolj izvedba dveh dogodkov, temveč trajno sodelovanje in povezovanje med organizacijama. Prav tako je cilj ustvariti vzorec za nadaljnje projekte, ki bodo gradili na pridobljenih izkušnjah. Projekt ModraSitula predstavlja trajnostno naložbo v medkulturno razumevanje, sodelovanje, gospodarski razvoj in promocijo čezmejnega območja. Kazalniki uspeha bodo merjeni v dolgoročnem vplivu na lokalno prebivalstvo, lokalne skupnosti, turizem in mednarodno sodelovanje ter bodo služili kot navdih za podobne projekte v prihodnosti.

Vir: prijavnica SIHR00638

Naziv projekta: Povezani v branju

Stroškovnik projekta (ESRR sredstva): EUR 15.974,40

Trajanje projekta: 1. 4. 2025 – 31. 12. 2025

Projektni partnerji: Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto, Gradska knjižnica »Ivan Goran Kovačić«

Projekt “Povezani v branju”, z akronimom “Re(ad)Connected”, vabi mlade v svet besed, ki s prepletanjem generacij, kultur in perspektiv, prek bralnih izkušenj odpira vrata do medsebojnega razumevanja.

S projektom naslavljamo več čezmejnih teritorialnih izzivov, med katerimi izstopajo pomanjkanje čezmejnih socialnih vezi, otežen dostop do kulturnih vsebin zaradi geografske oddaljenosti obravnavanega območja od večjih središč, nezadostna raven bralne pismenosti med otroci in mladostniki in postopno izgubljanje nacionalne identitete, ki ga je opaziti pri slovenski narodni manjšini na Hrvaškem in Hrvatih, ki živijo na slovenskem ozemlju.

Splošni cilj projekta “Re(ad)Connected” je spodbuditi mlade s čezmejnega območja k odkrivanju bogatega sveta bralne kulture, hkrati pa jim z udeležbo na kulturno obarvanem dogodku ponuditi priložnost za krepitev medsebojnega zaupanja in tkanja novih vezi. S projektom želimo utrditi tudi sodelovanje med projektnima partnerjema in ustvariti priložnosti za nove zgodbe, s katerimi bomo krepili povezanost čezmejne skupnosti.

Rezultat projekta bo predstavljalo čezmejno sodelovanje dveh organizacij, ki bova skupaj zasnovali in izvedli dva kulturna fizična dogodka, po enega v vsaki državi. Z izvedbo dogodkov, od katerih bo en namenjen predšolskim otrokom, drugi pa osnovnošolcem, bomo ob spoznavanju kulturnih vsebin krepili medsebojno zaupanje in povezovanje mladih na čezmejnem območju, hkrati pa prispevali k povečanju bralne pismenosti, ki je predpogoj za razvoj posameznikovih potencialov in uspešno sodelovanje v družbi.

Osrednjo ciljno skupino, ki bo imela koristi od projekta predstavljajo otroci iz lokalnih vrtcev in osnovnih šol, vključno s pripadniki slovenske narodne manjšine na Hrvaškem in Hrvati, ki prebivajo na slovenskem ozemlju. Dodatno bodo imeli korist tudi knjižnice in knjižničarji, vključno s projektnima partnerjema.

Potreba po čezmejnem sodelovanju izhaja iz identificiranih čezmejnih izzivov, ki jih lahko celostno obravnavamo le s sodelovanjem obeh držav. To pomeni združevanje strokovnih znanj in izkušenj, kar omogoča učinkovitejše reševanje problemov in ustvarjanje trajnostnih sprememb na čezmejnem območju. Čezmejno sodelovanje prinaša sinergijo različnih perspektiv, pristopov ter inovativnih rešitev, ki bodo okrepile pozitiven vpliv projekta na lokalne skupnosti in ustvarile dolgoročen družbeni in kulturni napredek.

Projekt predstavlja inovativen pristop h kulturni vzgoji, saj presega tradicionalne okvire knjižničarskih aktivnosti in uvaja svež in interaktiven način spodbujanja bralne pismenosti ter medkulturnega razumevanja med mladimi na čezmejnem območju.

Vir: prijavnica SIHR00660

Naziv projekta: Ponovna vzpostavitev povezave med občino Laško in mestom Vrbovac z organizacijo dveh čezmejnih gastro-kulturnih dogodkov

Stroškovnik projekta (ESRR sredstva): EUR 24.800,00

Trajanje projekta: 1. 4. 2025 – 31. 10. 2025

Projektni partnerji: Grad Vrbovec, Občina Laško, STIK – Center za šport, turizem, informiranje in kulturo Laško

Projekt LaškoVec fest – Ponovna vzpostavitev odnosov med občino Laško in mestom Vrbovec z organizacijo dveh čezmejnih gastro-kulturnih dogodkov bodo izvedli 3-je projektni partnerji iz Hrvaške in Slovenije – Mesto Vrbovec (HR), Občina Laško (SLO), STIK – Center za šport, turizem, informiranje in kulturo Laško (SLO), v sodelovanju z lokalnimi društvi obeh območij. Trajanje projekta bo od 1.4.2025 do 31.10.2025.
Skupni izziv programskega območja, s katerim se bo projekt LaškoVec fest soočil skozi čezmejno sodelovanje, je usmerjen v revitalizacijo in krepitev vezi med občino Laško in mestom Vrbovec. Ta izziv izvira iz dolgoletnega zanemarjanja kulturnih in socialnih vezi, kar ima za posledico potrebo po ponovni vzpostavitvi teh vezi in izgradnji zaupanja med lokalnim prebivalstvom obeh območij. Glavni cilj tega projekta je ponovno povezovanje omenjenih skupnosti z organizacijo dveh čezmejnih kulturno-gastronomskih dogodkov. Pričakuje se, da bo prišlo do resnične spremembe v odnosih med temi lokalnimi skupnostmi, s ponovnim prijateljstvom, krepitvijo kulturnih vezi in postavitvijo temeljev za prihodnje sodelovanje.
Glavni rezultati tega projekta so oživitev kulturnih vezi med Laškim in Vrbovcem, krepitev obmejnih odnosov med prebivalci, spodbujanje razumevanja in kulturne izmenjave med obema območjema ter spodbujanje sodelovanja med kulturnimi društvi. Ti rezultati bodo koristili lokalnemu prebivalstvu, kulturnim organizacijam, gastronomski sceni in turistični skupnosti obeh območij. Dejavnost zajema organizacijo srečanja članov Kulturnega društva Laška pihalna godba (LPG) z godbo na pihala in mažoretkami Vrbovec (LGMV). S skupnimi aktivnostmi, kot so kuhanje, izmenjava glasbenih in plesnih izkušenj ter druženje, želi ta pristop k omenjenemu čezmejnemu izzivu spodbuditi medsebojno povezovanje in graditi trajne vezi med člani obeh skupin. Čezmejno sodelovanje je ključnega pomena, saj omogoča izkoriščanje kulturnih podobnosti, pa tudi raznolikosti obeh območij, za ustvarjanje bogatega in inovativnega dogodka.
Novo in inovativno v tem projektu je kombinacija kulturnih in gastronomskih elementov z organizacijo srečanj in dejavnosti, ki spodbujajo dialog, sodelovanje in ustvarjanje skupnih izkušenj. Ta pristop zagotavlja, da projekt ne predstavlja le obnove vezi, temveč tudi ustvarjanje novih, inovativnih platform za medsebojno povezovanje in izmenjavo med Laškim in Vrbovcem.

Vir: prijavnica SIHR00684