🇸🇮 Napoved kampanje za omejevanje invazivnih tujerodnih vrst

Narava Krajinskega parka »Žumberak – Samoborsko gorje« na Hrvaškem je dom številnim dragocenim habitatom ter redkim rastlinskim in živalskim vrstam. Vendar se, tako kot mnoga druga zavarovana območja, sooča z naraščajočo grožnjo invazivnih tujerodnih vrst (ITV), ki se vse pogosteje širijo prav ob rekah, potokih, cestah in drugih koridorjih, ki povezujejo zavarovana in okoliška območja. Zaradi podnebnih sprememb, sprememb v rabi prostora in intenzivnega vpliva človeka invazivne tujerodne vrste danes predstavljajo enega največjih vzrokov za izgubo biotske raznovrstnosti v Evropi. Njihovo zgodnje odkrivanje in hitro ukrepanje sta ključna za preprečevanje nadaljnjega širjenja ter zmanjšanje stroškov prihodnjega odstranjevanja. 

Prav zato v okviru projekta RESILIO izvajamo pilotno akcijo spremljanja in odstranjevanja izbranih invazivnih rastlinskih vrst, s posebnim poudarkom na vstopnih območjih v park ter ob potokih in rekah. Uspeh te aktivnosti je v veliki meri odvisen od vključevanja prebivalcev, obiskovalcev parka in vseh ljubiteljev narave, ki bodo s svojimi opažanji pomagali pri zgodnjem odkrivanju novih nahajališč. 

Zakaj so invazivne tujerodne vrste problem? 

Invazivne tujerodne vrste so rastline, živali ali drugi organizmi, ki jih je človek namerno ali nenamerno prenesel zunaj njihovega naravnega območja razširjenosti. Ko se uspešno ustalijo in začnejo nenadzorovano širiti, lahko izpodrinejo domorodne vrste, spreminjajo habitate in porušijo naravno ravnovesje ekosistemov. Pri rastlinah to pogosto pomeni nastanek gostih, skoraj enovrstnih sestojev, ki preprečujejo rast avtohtone vegetacije. Posledice občutijo številne žuželke, ptice in druge živali, ki so odvisne od izvornih rastlinskih združb. Poleg ekoloških posledic lahko invazivne vrste povzročajo tudi gospodarsko škodo, otežujejo upravljanje vodotokov, povečujejo stroške vzdrževanja infrastrukture, nekatere vrste, kot je pelinolistna ambrozija, pa predstavljajo tudi pomembno zdravstveno tveganje zaradi zelo alergenega cvetnega prahu. 

Zakaj spremljamo prav vodotoke? 

Reke in potoki so naravni koridorji, po katerih se številne invazivne rastline zelo učinkovito širijo. Semena ali deli rastlin lahko po vodi potujejo na velike razdalje, poplave pa jih dodatno raznašajo po toku in na okoliške habitate. Posebej občutljiva so območja ob mejah krajinskega parka, kjer lahko invazivne vrste iz okoliškega prostora postopoma prodirajo v zavarovane habitate. Zato želimo bolje razumeti, iz katerih smeri prihaja pritisak invazivnih rastlin ter katere vodotoke in vstopna območja v park je treba posebej spremljati. 

Na katere vrste se bomo osredotočili? 

Čeprav je bilo na območju parka zabeleženih več invazivnih tujerodnih rastlinskih vrst, se bomo v okviru pilotne aktivnosti osredotočili na nekaj vrst, ki predstavljajo največjo grožnjo rečnim in obrežnim habitatom: 

  • pajesen (Ailanthus altissima) 
  • dresniki (Reynoutria japonica, R. sachalinensis in njun križanec R. × bohemica) 
  • pelinolistna ambrozija (Ambrosia artemisiifolia) 
  • kanadska zlata rozga (Solidago canadensis) 
  • orjaška zlata rozga (Solidago gigantea) 

Te vrste hitro rastejo, se učinkovito razmnožujejo in lahko tvorijo goste sestoje, ki izpodrivajo domorodno vegetacijo. Posebej problematične so ob vodotokih, kjer se zlahka širijo in otežujejo obnovo naravnih rečnih habitatov.  

 

🇭🇷 Najava kampanje za suzbijanje invazivnih stranih vrsta

Priroda Parka prirode “Žumberak – Samoborsko gorje” dom je brojnim vrijednim staništima i rijetkim biljnim i životinjskim vrstama. No, kao i mnoga druga zaštićena područja, suočava se s rastućom prijetnjom invazivnih stranih vrsta (IAS – Invasive Alien Species), koje se sve češće šire upravo duž rijeka, potoka, cesta i drugih koridora koji povezuju zaštićena i okolna područja. Zbog klimatskih promjena, promjena u korištenju prostora i intenzivnog utjecaja čovjeka, invazivne vrste danas predstavljaju jedan od najvećih uzroka gubitka bioraznolikosti u Europi. Njihovo rano otkrivanje i brzo djelovanje ključni su kako bi se spriječilo njihovo daljnje širenje i smanjili troškovi budućeg uklanjanja. Upravo zato u sklopu projekta RESILIO provodimo pilot kampanju praćenja i uklanjanja odabranih invazivnih biljnih vrsta, s većom pažnjom na ulaze u Park, uz potoke i rijeke. Uspjeh ove aktivnosti uvelike ovisi o uključivanju građana, posjetitelja Parka i svih zaljubljenika u prirodu, koji će svojim opažanjima pomoći u ranom otkrivanju novih nalazišta. 

Zašto su invazivne strane vrste problem? 

Invazivne strane vrste su biljke, životinje ili drugi organizmi koje je čovjek, namjerno ili slučajno, unio izvan njihovog prirodnog područja rasprostranjenosti. Kada se uspješno udomaće i počnu nekontrolirano širiti, mogu potisnuti domaće vrste, mijenjati staništa i narušiti prirodnu ravnotežu ekosustava. Kod biljaka to često znači stvaranje gustih, gotovo jednovrsnih sastojina koje sprječavaju rast autohtone vegetacije. Posljedice osjećaju brojni kukci, ptice i druge životinje koje ovise o izvornim biljnim zajednicama. Osim ekoloških posljedica, invazivne vrste mogu uzrokovati i gospodarske štete, otežavati upravljanje vodotocima, povećavati troškove održavanja infrastrukture, a pojedine vrste, poput ambrozije, predstavljaju i značajan zdravstveni problem zbog izrazito alergene peludi. 

Zašto pratimo upravo vodotoke? 

Rijeke i potoci prirodni su koridori kojima se mnoge invazivne biljke vrlo učinkovito šire. Sjeme ili dijelovi biljaka mogu putovati vodom na velike udaljenosti, a poplave ih dodatno raznose nizvodno i na okolna staništa. Posebno su osjetljiva područja uz granice Parka prirode, gdje invazivne vrste mogu iz okolnog prostora postupno prodirati u zaštićena staništa. Zato želimo bolje razumjeti iz kojih smjerova dolazi pritisak invazivnih biljaka te koje vodotoke i ulaze u Park treba posebno pratiti. 

Na koje ćemo se vrste usredotočiti?

Iako je na području Parka zabilježeno više invazivnih stranih biljnih vrsta, tijekom pilot aktivnosti fokusirat ćemo se na nekoliko vrsta koje predstavljaju najveću prijetnju riječnim i obalnim staništima: 

  • pajasen (Ailanthus altissima) 
  • dvornici (Reynoutria japonica, R. sachalinensis i njihov križanac R. × bohemica) 
  • pelinolisna ambrozija (Ambrosia artemisiifolia) 
  • kanadska zlatnica (Solidago canadensis) 
  • divovska zlatnica (Solidago gigantea)

Ove vrste brzo rastu, učinkovito se razmnožavaju te mogu stvarati guste sastojine koje potiskuju domaću vegetaciju. Posebno su problematične uz vodtoke, gdje se lako šire i otežavaju obnovu prirodnih riječnih staništa. 

Kolaž IAS biljaka 1. Ailanthus altissima 2. Solidago canadensis 3. Ambrosia artemisiifolia 4. Reynoutria sp.

Kaj že vemo? 

Na območju parka so bili v preteklih letih zbrani dragoceni podatki o razširjenosti invazivnih rastlinskih vrst. Vendar so invazivne vrste neposredno zunaj njegovih meja precej bolj razširjene. Posebno pozornost je zato treba nameniti vodotokom, ki tečejo skozi park, ter cestnim koridorjem, saj lahko predstavljajo poti njihovega širjenja v zavarovano območje. Nedavno je bilo na primer odkrito novo nahajališče pajesena v bližini enega od vhodov v park. Obstaja tudi starejši literaturni podatek o pojavu dresnika ob potoku Rudarska Gradna zunaj meje parka. Ker ta vodotok vstopa v park, želimo preveriti, ali je ta invazivna vrsta danes prisotna tudi znotraj zavarovanega območja. Takšni podatki nam pomagajo razumeti, kje obstaja največje tveganje za nadaljnje širjenje in kam je treba usmeriti prihodnje ukrepe upravljanja. 

Kako lahko pomagajo prebivalci? 

Strokovnjaki ne morejo biti hkrati na vseh lokacijah, zato so opažanja prebivalcev izjemno dragocena. Vsaka fotografija in vsaka prijava lahko pomagata pri zgodnjem odkrivanju novih nahajališč invazivnih rastlin. Projekt RESILIO začenja pilotno akcijo, v kateri bodo prebivalci lahko sodelovali pri spremljanju in odstranjevanju invazivnih rastlinskih vrst na območju Žumberka. Cilj ni le zbrati čim več podatkov, temveč razviti skupnost ljudi, ki bodo med sprehodi, pohodništvom ali bivanjem v naravi aktivno prispevali k ohranjanju biotske raznovrstnosti. 

Kako prijaviti invazivno rastlino? 

Če med obiskom narave opazite katero od ciljnih vrst, jo lahko zelo preprosto zabeležite z uporabo digitalnih orodij. Podatke lahko prijavite prek: 

Za čim kakovostnejšo prijavo zadostuje, da: 

  • rastlino čim bolj podrobno fotografirate, po možnosti ob predmetu, ki lahko služi kot merilo, 
  • zabeležite čim natančnejšo lokacijo (GPS), 
  • vpišete datum opažanja, 
  • če poznate vrsto, izberete ali predlagate njeno ime.

Če niste prepričani, za katero rastlino gre, brez skrbi – strokovnjaki bodo pregledali vašo prijavo in pomagali določiti vrsto. 

To je šele začetek 

Spremljajte naše objave in se seznanite s tem, kako prepoznati invazivne tujerodne rastline, kako jih prijaviti ter kako se lahko vključite v aktivnosti za ohranjanje dragocenih habitatov Žumberka. Podrobneje bomo predstavili posamezne invazivne vrste, njihove značilnosti in načine prepoznavanja v naravi, delili pa bomo tudi praktične nasvete za beleženje najdb prek digitalnih platform ter informacije o prihodnjih aktivnostih in akcijah odstranjevanja. Kajti varstvo narave se ne začne vedno z velikimi projekti in zapletenimi dejavnostmi. Včasih se začne z majhnim korakom – s pozornim pogledom med sprehodom, eno fotografijo in eno prijavo, ki lahko pomaga zaščititi dragocene habitate za prihodnje generacije.

Što već znamo?

Na području Parka tijekom godina prikupljeni su vrijedni podaci o rasprostranjenosti invazivnih biljnih vrsta. Međutim, neposredno izvan njegovih granica invazivne su vrste znatno raširenije. Posebnu pozornost stoga treba posvetiti vodotocima koji prolaze kroz Park te cestovnim koridorima jer mogu predstavljati putove njihova širenja u zaštićeno područje. Primjerice, nedavno je pronađena nova lokacija pajasena u blizini jednog od ulaza u Park. Također postoji stariji literaturni podatak o pojavi dvornika uz Rudarsku Gradnu, izvan granice Parka. Budući da taj vodotok ulazi u Park, želimo provjeriti nalazi li se ova invazivna vrsta danas i unutar zaštićenog područja. Takvi podaci pomažu nam razumjeti na kojim mjestima postoji najveći rizik od daljnjeg širenja te gdje treba usmjeriti buduće aktivnosti upravljanja. 

Kako nam građani mogu pomoći?

Stručnjaci ne mogu biti istovremeno na svim lokacijama, zbog čega su opažanja građana iznimno vrijedna. Svaka fotografija i svaka dojava mogu pomoći u ranom otkrivanju novih nalazišta invazivnih biljaka. Projekt RESILIO pokreće pilot kampanju u kojoj će građani moći sudjelovati u praćenju i ukljanjanju invazivnih biljnih vrsta na području Žumberka. Cilj nije samo prikupiti što više podataka, već razviti zajednicu ljudi koji će tijekom svojih šetnji, planinarenja ili boravka u prirodi aktivno doprinositi očuvanju bioraznolikosti. 

Kako prijaviti invazivnu biljku? 

Ako tijekom boravka u prirodi uočite neku od ciljnih vrsta, možete je vrlo jednostavno zabilježiti pomoću digitalnih alata. Podatke možete prijaviti putem: 

Za što kvalitetniju prijavu dovoljno je: 

  • što detaljnije fotografirati biljku, po mogućnosti uz neki predmet koji može poslužiti kao mjerilo, 
  • zabilježiti što precizniju lokaciju (GPS), 
  • upisati datum opažanja, 
  • ako znate, odabrati ili predložiti naziv vrste. 

Ako niste sigurni o kojoj se biljci radi, ne brinite – stručnjaci će pregledati vašu dojavu i pomoći u određivanju vrste. 

Ovo je tek početak 

Pratite naše objave i informirajte se kako prepoznati invazivne strane biljke, kako ih prijaviti te na koji se način možete uključiti u aktivnosti usmjerene na očuvanje vrijednih staništa Žumberka.  Detaljnije ćemo predstaviti pojedine invazivne vrste, njihove značajke i načine prepoznavanja u prirodi, a podijelit ćemo i praktične savjete za bilježenje nalaza putem digitalnih platformi te informacije o budućim aktivnostima i akcijama uklanjanja. Jer očuvanje prirode ne počinje uvijek velikim projektima i složenim aktivnostima. Ponekad počinje malim korakom – pažljivim pogledom tijekom šetnje, jednom fotografijom i jednom prijavom koja može pomoći u zaštiti vrijednih staništa za buduće generacije.

Prikaz aplikacija za dojavu vrsta na terenu