Kako je videti krajina z vidika ene same vrste ptice?

Na to vprašanje odgovarja nova raziskava, izvedena v okviru projekta CarEx, v kateri so z uporabo modeliranja razširjenosti vrst analizirali prostorsko razporeditev primernih habitatov rjavega srakoperja (Lanius collurio) na območju Naravnega parka »Žumberak – Samoborsko gorje« in Kozjanskega parka.

Čeprav sta zavarovani območji med seboj oddaljeni le trinajst kilometrov zračne razdalje, se njuni krajini pomembno razlikujeta. Za Žumberak je značilen večji delež gozdnih površin ter dolgotrajno opuščanje tradicionalnega kmetijstva in odseljevanje prebivalstva, zaradi česar se nekdanji travniki postopoma zaraščajo. Kozjanski park zaznamuje bolj raznolika krajina z večjim deležem travnikov in drugih odprtih habitatov, kar se jasno odraža tudi v primernosti prostora za rjavega srakoperja.

Z uporabo sodobnega modeliranja razširjenosti vrst (Species Distribution Modelling – SDM) in algoritma Random Forest so raziskovalci izdelali zemljevide, ki prikazujejo območja z največjo verjetnostjo pojavljanja vrste. Analiza je pokazala, da so travniki daleč najpomembnejši dejavnik, sledijo pa območja z manjšimi lesnimi elementi, kot so grmišča in žive meje, ki rjavemu srakoperju služijo za gnezdenje in iskanje plena.

Kako izgleda krajolik iz perspektive jedne vrste ptice?

Upravo na to pitanje odgovara novo istraživanje provedeno u okviru projekta CarEx, u kojem je primjenom modeliranja rasprostranjenosti vrste analizirana prostorna raspodjela pogodnih staništa rusog svračka (Lanius collurio) na području Parka prirode „Žumberak – Samoborsko gorje“ i Kozjanskog regionalnog parka.

Iako su dva zaštićena područja udaljena svega trinaest kilometara zračne linije, njihovi se krajobrazi danas značajno razlikuju. Žumberak karakterizira veći udio šumskih površina te dugogodišnje napuštanje tradicionalne poljoprivrede i depopulacija, zbog čega nekadašnji travnjaci postupno zarastaju. S druge strane, Kozjanski park karakterizira heterogeniji krajobraz s većim udjelom travnjaka i drugih otvorenih staništa, što se jasno odražava i na pogodnosti prostora za rusog svračka.

Koristeći suvremeno modeliranje rasprostranjenosti vrsta (Species Distribution Modelling – SDM) i Random Forest algoritam, istraživači su izradili karte koje prikazuju područja s najvećom vjerojatnošću pojavljivanja vrste. Analiza je pokazala da su travnjaci daleko najvažniji čimbenik, a odmah zatim slijede manji drvenasti elementi poput grmlja i živica koji rusom svračku služe za gniježđenje i promatranje plijena.

Slika 1. Pomembnost posameznih spremenljivk v modelu (SDM) za prisotnost rjavega srakoperja (Lanius collurio) (grass = travniki, tmin = minimalna temperatura, swf = manjše lesnate rastline, builtup = pozidana območja). / Odabrani parametri i važnost pojedinih varijabli u modelu rasprostranjenosti vrste (SDM) za rusog svračka (Lanius collurio) (grass = travnjaci, tmin = minimalna temperatura, swf = mali drvenasti elementi, builtup = izgrađena područja). Pripravil / Izradio: Louie T. Taylor

Slika 2. Razlike v deležu pokrovnosti tal med Kozjanskim parkom in naravnim parkom »Žumberak – Samoborsko gorje« na podlagi podatkov ESA WorldCover (ZANAGA in sod., 2022) / Razlike u udjelu pokrovnosti staništa između Kozjanskog parka i Parka prirode „Žumberak – Samoborsko gorje“ prema podacima o pokrovu zemljišta ESA WorldCover (ZANAGA i sur., 2022). Pripravil / Izradio: Louie T. Taylor

Kartografski prikazi potrjujejo razlike med obema območjema. V Kozjanskem parku je model opredelil 69,4 km², oziroma 34,2 % površine parka, kot območje z visoko verjetnostjo pojavljanja rjavega srakoperja. Na območju naravnega parka »Žumberak – Samoborsko gorje« je takšnih površin bistveno manj – 31,8 km², kar predstavlja 9,3 % celotne površine parka.

Rezultati analize fragmentacije dodatno poudarjajo pomen ohranjanja odprtih travnikov. Analiza je pokazala, da so primerni habitati na Žumberku bolj fragmentirani – razporejeni so v večjem številu manjših in med seboj bolj oddaljenih zaplat, medtem ko v Kozjanskem parku tvorijo večje in bolje povezane celote. Takšna fragmentacija je posledica dolgotrajnega zaraščanja travnikov in lahko predstavlja resen izziv za dolgoročno ohranjanje vrst, ki so odvisne od odprtih habitatov.

Kartografski prikazi potvrđuju razlike između dvaju područja. U Kozjanskom parku model je izdvojio 69,4 km², odnosno 34,2 % površine parka, kao područje s visokom vjerojatnošću pojavljivanja rusog svračka. Na području Parka prirode Žumberak – Samoborsko gorje takvih je površina znatno manje – 31,8 km², odnosno 9,3 % ukupne površine.

Rezultati analize fragmentacije dodatno naglašavaju važnost očuvanja otvorenih travnjaka. Analiza je pokazala da su pogodna staništa u Žumberku fragmentiranija – raspoređena su u većem broju manjih i međusobno udaljenijih fragmenata, dok u Kozjanskom parku čine veće i bolje povezane cjeline. Takva fragmentacija posljedica je dugotrajnog zarastanja travnjaka te može predstavljati ozbiljan izazov za dugoročno očuvanje vrsta koje ovise o otvorenim staništima.

Slika 3. Območja z visoko ocenjeno verjetnostjo (rdeča in oranžna barva) pojavljanja rjavega srakoperja (Lanius collurio) v naravnem parku »Žumberak – Samoborsko gorje« in Kozjanskem parku. / Područja s visokom procijenjenom vjerojatnošću pojavljivanja rusog svračka (Lanius collurio) u Parku prirode „Žumberak – Samoborsko gorje“ i Kozjanskom parku. Pripravil / Izradio: Louie T. Taylor

Kartografski in grafični prikazi, ki so nastali v okviru projekta CarEx, so dragoceno orodje za prihodnje upravljanje travnikov. Omogočajo prepoznavanje območij, ki zahtevajo prednostno vzdrževanje, obnovo ali nadaljevanje tradicionalnega gospodarjenja, ter prinašajo dragocene informacije za načrtovanje ukrepov za ohranjanje biotske raznovrstnosti. Rezultati bodo objavljeni v znanstveni reviji, s čimer bodo dostopni širši znanstveni skupnosti in prispevali k boljšemu razumevanju ohranjanja travniških habitatov ter vrst, ki so od njih odvisne.

O projektu CarEx:

Cilj projekta CarEx je okrepiti zmogljivosti in razviti inovativne metode upravljanja travišč, da bi ohranili biotsko raznovrstnost in ozaveščanje o pomenu ekoloških koridorjev, ki povezujejo podobne ekosisteme.

Poleg Nacionalnega inštituta za biologijo (NIB) kot vodilnega partnerja v projektu sodelujejo tudi Kozjanski park, Hrvaški prirodoslovni muzej, Hrvaška akademija znanosti in umetnosti ter Naravni park »Žumberak – Samoborsko gorje«

Projektni partneri: Nacionalni institut za biologijo (vodilni partner, SI), JZ Kozjanski park (SI), Hrvatski prirodoslovni muzej (HR), Hrvatska akademija znanosti i umjetnosti – Zavod za ornitologiju (RH), Javna ustanova »Park prirode Žumberak-Samoborsko gorje«

Projekt CarEx sofinancira Evropski sklad za regionalni razvoj v okviru programa Interreg Slovenija – Hrvaška.

Dobiveni kartografski i grafički prikazi predstavljaju vrijedan alat za buduće upravljanje travnjacima. Omogućuju prepoznavanje područja koja zahtijevaju prioritetno održavanje, obnovu ili nastavak tradicionalnog gospodarenja te pružaju vrijedne informacije za planiranje mjera očuvanja bioraznolikosti u okviru projekta CarEx. Rezultati istraživanja bit će objavljeni u znanstvenom časopisu, čime će biti dostupni široj znanstvenoj zajednici i pridonijeti daljnjem razumijevanju očuvanja travnjačkih staništa i vrsta koje o njima ovise.

O projektu CarEx

Cilj projekta CarEx je jačanje kapaciteta i razvoj inovativnih metoda upravljanja travnjacima s ciljem očuvanja bioraznolikosti te podizanja svijesti o važnosti ekoloških koridora koji povezuju srodne ekosustave.

Uz Nacionalni institut za biologiju (NIB) kao vodećeg partnera, u projektu sudjeluju Kozjanski park, Hrvatski prirodoslovni muzej, Hrvatska akademija znanosti i umjetnosti te Park prirode „Žumberak – Samoborsko gorje“.

Projektni partneri: Nacionalni institut za biologijo (vodilni partner, SI), JZ Kozjanski park (SI), Hrvatski prirodoslovni muzej (HR), Hrvatska akademija znanosti i umjetnosti – Zavod za ornitologiju (RH), Javna ustanova »Park prirode Žumberak-Samoborsko gorje«

Projekt CarEx sufinanciran je sredstvima Europskog fonda za regionalni razvoj u okviru programa Interreg Slovenija – Hrvatska.