S kosovskimi in makedonskimi predstavniki o izvajanju programov evropskega teritorialnega sodelovanja
Služba Vlade RS za razvoj in evropsko kohezijsko politiko (SVRK) na tridnevnem študijskem obisku gosti predstavnike izvajalskih teles čezmejnega programa sodelovanja Kosovo-Makedonija 2014–2020, ki se izvaja v okviru Instrumenta za predpristopno pomoč. Obiska v Sloveniji se poleg članov Skupnega sekretariata tega čezmejnega programa predstavnikov ministrstev za lokalno samoupravo iz Kosova in Makedonije, udeležujeta tudi resorna ministra, Ivan Todosijević (Kosovo) in Suhelj Fazliu (Makedonija). Delegacijo je sprejela tudi ministrica Alenka Smerkolj in ji predstavila izkušnje Republike Slovenije na področju upravljanja programov čezmejnega sodelovanja s sosednjimi državami oz. pri izvajanju evropske kohezijske politike, skozi katero se po njenem mnenju udejstvuje evropska solidarnost.
Kot je dejala, je Slovenija v predpristopnem obdobju vložila precej napora v vzpostavitev sistema koriščenja evropskih sredstev in izobraževanje kadrov. Država je sredstva iz programskega obdobja 2000–2006 počrpala maksimalno, enak rezultat pa po izdaji končnih poročil s strani Evropske komisije, ministrica pričakuje za obdobje 2007–2013. Povedala je, da je izvajanje programskega obdobja 2014–2020 v polnem teku ter da so v ospredju vsebinski projekti z jasno opredeljeno strategijo, konkretnimi cilji in učinki, kar je glavna novost v primerjavi z obdobjem 2007-2013. Tako bo Slovenija do konca leta 2023 sofinancirala predvsem tiste projekte, ki bodo povečevali konkurenčnost našega gospodarstva ter zagotovili kakovostna in dolgoročna delovna mesta. Smerkoljeva se je dotaknila tudi institucionalnih struktur upravljanja čezmejnih programov sodelovanja, ukrepov za boljše upravljanje programov, aktivnosti informiranja in obveščanja, informacijskega sistema (eMS) in izpolnjevanja kriterijev za e-kohezijo, kjer je poudarila pomembnost odprave administrativnih bremen za upravičence.
Gostje so posebej izpostavili, da so izkušnje Slovenije za njih primerljive, direktno prenosljive ter zato izjemno uporabne v praksi. Izrazili so željo po nadaljnji izmenjavi izkušenj na področju razvojnega načrtovanja in izvajanja čezmejnih programov, oba ministra pa sta se tudi strinjala, da so programi čezmejnega sodelovanja zanje izjemno pomembni, saj prispevajo k sožitju prebivalcev na obmejnem območju, upravičencem pa omogočajo pridobivanje neposrednih izkušenj z izvajanjem projektov, sofinanciranih iz EU sredstev.
