4,6 milijona evrov za prve projekte v okviru programa sodelovanja med Slovenijo in Hrvaško

Reka, Hrvaška, 18. oktober 2016 – Danes so bile podpisane pogodbe o sofinanciranju iz sredstev Evropskega sklada za regionalni razvoj (ESRR) v okviru Programa sodelovanja Interreg V-A Slovenija-Hrvaška 2014–2020. Potrjenih je 5 projektov v skupni vrednosti 4,6 milijona evrov evropskega sofinanciranja, in sicer trije s področja ohranjanja in trajnostne rabe naravnih in kulturnih virov ter dva s področja zdravega, varnega in dostopnega obmejnega območja. Program je v polnem izvajanju, sodelovanje med državama iz obdobja 2007–2013 pa se krepi in nadgrajuje. Na današnjem srečanju so se zato predstavniki Organa upravljanja skupaj s programskimi partnerji zavzeli za nadaljnje uspešno povezovanje na obeh straneh meje in za čim več skupnih naložb, ki bodo prispevale k dvigu kakovosti življenja prebivalcev skupnega obmejnega območja. Prav uspešen regionalni in obmejni razvoj je cilj programov evropskega teritorialnega sodelovanja, ki prispevajo  tudi k integracijskem procesu znotraj EU in graditvi evropske identitete.

Program sodelovanja Slovenija–Hrvaška je sicer namenjen razvoju trajnostnega, varnega in živahnega obmejnega območja s spodbujanjem pametnih pristopov k ohranjanju, mobilizaciji in upravljanju naravnih in kulturnih vrednot v korist ljudi, ki živijo in delajo ali obiskujejo območje.

Vizija v tem okviru je »Povezani v zelenem«, ki izpostavlja splošno usmeritev v trajnostni razvoj. Glavni poudarek je na izkoriščanju naravnih in kulturnih vrednot območja za ustvarjanje inovativnih, pametnih in učinkovitih rešitev, ki prispevajo k ohranjanju in izboljšanju kakovosti okolja in njegove raznolike identitete na eni ter aktiviranju socialno-ekonomskih potencialov na drugi strani. Zagotavljanje varnega in živahnega območja je bistvenega pomena za ljudi in bo vzpostavljeno s povečanjem zmogljivosti za institucionalno sodelovanje na vseh ravneh.

Za nekaj več kot 33 milijonov evrov sredstev ESRR lahko kandidirajo upravičenci z obeh strani meje, in sicer Pomurska, Podravska, Savinjska regija, Zasavska, Posavska, Jugovzhodna Slovenija, Osrednjeslovenska, Primorsko-notranjska in Obalno-kraška statistična regija v Sloveniji ter Primorsko-goranska županija, Istarska, Zagrebačka, Krapinsko-zagorska, Varaždinska, Međimurska, Karlovačka županija in Mesto Zagreb na Hrvaškem.

Odprti razpis z več roki za predložitev projektnih vlog, v okviru katerega so bile danes podpisane prve pogodbe o sofinanciranju je bil objavljen 15. januarja 2016. 1. rok razpisa se je zaključil 11. marca 2016, odločitev o odobritvi projektov pa je v avgustu 2016 sprejel Odbor za spremljanje programa, sestavljen iz predstavnikov obeh sodelujočih držav. Potrdil je 5 projektov v skupni vrednosti 4,6 milijona evrov evropskega sofinanciranja, in sicer trije s področja ohranjanja in trajnostne rabe naravnih in kulturnih virov (v skupni vrednosti 3,6 milijona EU sofinanciranja) ter dva s področja zdravega, varnega in dostopnega obmejnega območja (nekaj manj kot milijon EU sofinanciranja):

  • v okviru vsebinskega področja, ki se nanaša na ohranjanje in trajnostno rabo naravnih in kulturnih virov: MALA BARKA 2, DETOX in ENJOYHERITAGE;
  • na področju zdravega, varnega in dostopnega obmejnega območja pa DEMENCA ACROSLO in STAR

Podrobnejši podatki o odobrenih projektih so vam na voljo tukaj.

Od skupno 33 milijonov evrov razpoložljivih evropskih sredstev je tako do sedaj skupno vezanih 4,6 milijonov evrov oz. 14 odstotkov vseh razpoložljivih sredstev javnega razpisa. Drugi rok javnega razpisa za oddajo projektov se zaključi 14. novembra 2016, Odbor za spremljanje programa pa bo predvidoma v aprilu 2017 odločal o izboru projektov. Tretji rok bo predvidoma razpisan maja 2017.

Organ upravljanja in Skupni sekretariat izražata zadovoljstvo ob podpisu pogodb in nad dosedanjim odzivom v okviru odprtega javnega razpisa, ki omogoča sprotno vlaganje projektov, in uporabo e-kohezije, kar je bistveno skrajšalo roke od vložitve  projekta do podpisa pogodbe, in sicer na manj kot 7 mesecev. Spodbudno je tudi, da se je v novem obdobju še povečala teža prispevkov projektov k skupnim programskim rezultatom, čezmejni naravnanosti in trajnostnemu učinku.