Podpisana prva pogodba v okviru čezmejnega programa sodelovanja Slovenija–Hrvaška za programsko obdobje 2014–2020
V Podčetrtku je bila 20.5.2016 podpisana prva pogodba v okviru čezmejnega programa sodelovanja Slovenija–Hrvaška za programsko obdobje 2014–2020, in sicer za strateški projekt zmanjšanja poplavne ogroženosti FRISCO1. Pogodbo sta podpisala mag. Nina Seljak, direktorica Urada za evropsko teritorialno sodelovanje v Službi Vlade RS za razvoj in evropsko kohezijsko politiko (SVRK), in Zoran Đuroković, generalni direktor podjetja Hrvatske vode. Zbrane je nagovoril tudi župan Podčetrtka Peter Misja.
Slavnostni podpis prve pogodbe v okviru čezmejnega programa sodelovanja Slovenija–Hrvaška predstavlja simbolni pečat za uspešno nadaljevanje čezmejnega sodelovanja tudi v programskem obdobju 2014–2020, v okviru katerega lahko različni prijavitelji uspešno uresničujejo svoje ideje ter v sodelovanju s čezmejnimi partnerji udejanjajo trajnostne rešitve. V okviru programa sodelovanja med Slovenijo in Hrvaško, ki obsega programsko območje 9 regij iz Slovenije in 8 regij iz Hrvaške, je na voljo 43,1 milijona evrov sredstev iz Evropskega sklada za regionalni razvoj (ESRR), od tega cca. 10 milijonov evrov za strateške projekte s ciljem zmanjšanja poplavne ogroženosti.
Cilj zmanjšanja poplavne ogroženosti v porečjih Kolpe, Sotle, Drave, Mure, Dragonje in Bregane na skupnem obmejnem območju med Slovenijo in Hrvaško zasleduje tudi projekt FRISCO1, ki je bil izbran v okviru posebnega povabila za oddajo vlog. V projektu, vrednem 4.070.950 evrov (3.460.307,50 evrov znaša prispevek ESRR), sodeluje 8 partnerjev: vodilni partner Hrvatske vode, Ministrstvo za okolje in prostor RS, Agencija RS za okolje, Direkcija RS za vode, Državna uprava za zaštitu i spašavanje, Državni hidrometeorološki zavod, Inštitut za hidravlične raziskave in Uprava RS za zaščito in reševanje. Projekt v vrednost skoraj 10 odstotkov celotnih programskih sredstev obravnava tematiko, ki ima značilen čezmejni značaj, saj urejanje poplavne varnosti le na eni strani meje ne bi prineslo želenih učinkov. Z uresničitvijo projekta bodo imeli prebivalci skupnega obmejnega prostora konkretne koristi. Poleg izboljšanja poplavne varnosti, se bodo izboljšali pogoji za trajnostni turistični razvoj ter ohranitev bogate biološke pestrosti obmejnega prostora, med drugim pa projekt prispeva tudi k ciljem EU Podonavske regije.
