Slovenska Bistrica, Slovenija, 4 julij 2017 – Danes je Organ upravljanja podpisal s slovenskimi in hrvaškimi Vodilnimi partnerji pogodbe o sofinanciranju iz sredstev Evropskega sklada za regionalni razvoj (ESRR) v okviru Programa sodelovanja Interreg V-A Slovenija-Hrvaška 2014–2020. V okviru 2. roka je potrjenih 12 projektov v skupni vrednosti 11.5 milijona evrov evropskega sofinanciranja, in sicer enajst s področja ohranjanja in trajnostne rabe naravnih in kulturnih virov ter enega s področja zdravega, varnega in dostopnega obmejnega območja. Program je v polnem izvajanju, sodelovanje med državama iz obdobja 2007–2013 pa se krepi in nadgrajuje. Na današnjem srečanju so se zato predstavniki Republike Slovenije in Republike Hrvaške skupaj s programskimi partnerji zavzeli za nadaljnje uspešno povezovanje na obeh straneh meje in za čim več skupnih naložb, ki bodo prispevale k dvigu kakovosti življenja prebivalcev skupnega obmejnega območja. Prav uspešen regionalni in obmejni razvoj je cilj programov evropskega teritorialnega sodelovanja, ki prispevajo tudi k integracijskem procesu znotraj EU in graditvi evropske identitete.
Program sodelovanja Slovenija–Hrvaška je sicer namenjen razvoju trajnostnega, varnega in živahnega obmejnega območja s spodbujanjem pametnih pristopov k ohranjanju, mobilizaciji in upravljanju naravnih in kulturnih vrednot v korist ljudi, ki živijo in delajo ali obiskujejo območje.
Vizija v tem okviru je »Povezani v zelenem«, ki izpostavlja splošno usmeritev v trajnostni razvoj. Glavni poudarek je na izkoriščanju naravnih in kulturnih vrednot območja za ustvarjanje inovativnih, pametnih in učinkovitih rešitev, ki prispevajo k ohranjanju in izboljšanju kakovosti okolja in njegove raznolike identitete na eni ter aktiviranju socialno-ekonomskih potencialov na drugi strani. Zagotavljanje varnega in živahnega območja je bistvenega pomena za ljudi in bo vzpostavljeno s povečanjem zmogljivosti za institucionalno sodelovanje na vseh ravneh.
Za nekaj več kot 33 milijonov evrov sredstev ESRR lahko kandidirajo upravičenci z obeh strani meje, in sicer Pomurska, Podravska, Savinjska regija, Zasavska, Posavska, Jugovzhodna Slovenija, Osrednjeslovenska, Primorsko-notranjska in Obalno-kraška statistična regija v Sloveniji ter Primorsko-goranska županija, Istarska, Zagrebačka, Krapinsko-zagorska, Varaždinska, Međimurska, Karlovačka županija in Mesto Zagreb na Hrvaškem.
Odprti razpis z več roki za predložitev projektnih vlog, v okviru katerega so bile danes podpisane pogodbe o sofinanciranju je bil objavljen 15. januarja 2016. 2. rok razpisa se je zaključil 14. november 2016, odločitev o odobritvi projektov pa je v maju 2017 sprejel Odbor za spremljanje programa, sestavljen iz predstavnikov obeh sodelujočih držav. Potrdil je 12 projektov v skupni vrednosti 11,5 milijona evrov evropskega sofinanciranja, in sicer enajst s področja ohranjanja in trajnostne rabe naravnih in kulturnih virov ter enega s področja zdravega, varnega in dostopnega obmejnega območja:
- v okviru vsebinskega področja, ki se nanaša na ohranjanje in trajnostno rabo naravnih in kulturnih virov so to projekti:
- Riviera4Seasons2
- CLAUSTRA+
- ECooL-Tour
- LIKE
- Prebujanje / Buđenje
- ZELENO ŽELIMO
- ŽIVA COPRNIJA
- MISTERION
- KRASn’KRŠ
- ČIGRA
- Uživam tradicijo
- na področju zdravega, varnega in dostopnega obmejnega območja pa projekt
Podrobnejši podatki o odobrenih projektih so vam na voljo na spletni strani programa www.si-hr.eu
Od skupno 33 milijonov evrov razpoložljivih evropskih sredstev je tako do sedaj skupno vezanih 16,1 mio EUR ESRR sredstev oz .skoraj polovica vseh razpoložljivih sredstev javnega razpisa. Tretji rok javnega razpisa za oddajo projektov se zaključi 27. septembra 2017, Odbor za spremljanje programa pa bo predvidoma v aprilu 2018 odločal o izboru projektov. Četrti rok bo predvidoma razpisan v drugi polovici leta 2018.
Organ upravljanja in Skupni sekretariat izražata zadovoljstvo ob podpisu pogodb in nad dosedanjim odzivom v okviru odprtega javnega razpisa, ki omogoča sprotno vlaganje projektov, in uporabo e-kohezije, kar je bistveno skrajšalo roke od vložitve projekta do podpisa pogodbe, in sicer na manj kot 7 mesecev. Spodbudno je tudi, da se je v novem obdobju še povečala teža prispevkov projektov k skupnim programskim rezultatom, čezmejni naravnanosti in trajnostnemu učinku.
